Če je bil, ko ste označbo uzrli prvič, vaš prvi vtis ta, da gre za oznako kolesarskega pasu in smeri vožnje, ste se zmotili in od takrat živeli v zmoti. V resnici ne pomeni samostojnega kolesarskega pasu, temveč se uporablja na cestiščih, kjer za slednjega ni dovolj prostora. Gre za tako imenovan prometni pas »sharrow,« ki je namenjen souporabi kolesarjev in motornega prometa ter tako označuje mešan promet. »Pomembno je, da vemo, da so na tako označeni cesti kolesarji povsem enakovredni motornim vozilom. Vozniki avtomobilov morajo zato prilagoditi hitrost vožnje kolesarjem,« so navedli na portalu vozimse.si.
Ker se označba posledično uporablja na odsekih, kjer je na voljo manj prostora, se lahko znajde tudi v ulicah, kjer je v veljavi enosmerni promet, kar pa udeležencem v prometu povzroča dodatno zagato. Ena takih je Zvezna ulica na območju ljubljanskega predela Zelena jama. Kot nam je prišlo na uho, se tam številni občani zbegano praskajo po glavi, saj označba s strešicami glede na postavitev nakazuje smer vožnje, ki je nasprotna od določene smeri vožnje v enosmerni ulici.
Samovoljno, neustrezno označevanje
Nekatere cestne označbe so bile na novo opredeljene v leta 2016 sprejetem Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, pri čemer, kot je razvidno s spletišča AMZS, težavo predstavlja predvsem nova prometna ureditev, ki uvaja »prometni pas, namenjen mešanemu prometu.« Kolesarji so v skladu s cestno-prometnimi predpisi dolžni voziti po kolesarskih površinah na ali ob vozišču, če pa teh ni, pa po desnem smernem vozišču. V primeru prometnega pasu »sharrow,« ki je namenjen mešanemu prometu, so pravila drugačna. Tam naj bi bili vozniki motornih vozil in kolesarji enakovredni oziroma enakopravni. »Če so kolesarji na običajnih cestah dolžni voziti ob desnem robu desnega smernega vozišča, namreč na takšnih površinah (op. p. v primeru mešanega prometa) lahko vozijo po sredini ceste, kar v praksi pomeni, da lahko kolesarijo pred oziroma med motornimi vozili, pri čemer se jim ni treba umikati ob desni rob ceste,« so navedli pri AMZS.
Ob tem so poudarili, da gre v primeru te talne označbe za rešitev, ki naj bi bila uvedena predvsem v conah 30, središčih mest in naselij ter kjer je malo tovornega prometa, a da se marsikje »uporablja neustrezno.« Opažajo namreč, da se označba na cestah uporablja kot »oznaka nekakšnega 'navideznega' kolesarskega pasu, ki ni zarisan z ustrezno (prekinjeno ali neprekinjeno) črto, torej na cestah, kjer je že samo po sebi sicer dovoljeno običajno kolesarjenje po vozišču ob desnem robu.« Dodatno so še pojasnili, da se v tujini ta talna označba zarisuje na sredini voznega pasu, saj je »na tak način dovoljena tudi vožnja kolesarja,« in ne ob desnem robu, kot je določeno v slovenskem Pravilniku o kolesarskih površinah. Pri AMZS so še izpostavili, da v Zakonu o pravilih cestnega prometa vožnja kolesarjev v takem območju ni definirana ter da je opredelitev v Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki označbo imenuje pas za mešani promet, »malce zavajajoča.«
Če se vrnemo na zgoraj navedeno Zvezno ulico, ugotovimo, da je ureditev tam milo rečeno zmedena, če ne celo paradoksalna. Tako v eno smer teče enosmerni promet, v nasprotno smer pa talna oznaka kolesarjem nakazuje cono mešanega prometa, vse skupaj pa je na koncu prepuščeno zdravi pameti udeležencev v prometu. Že res, da je tam hitrost vožnje omejena na vsega 10 kilometrov na uro, a je treba upoštevati, da se ob cesti nahajata tudi vrtec in osnovna šola. Kot nam je pojasnil eden od tamkajšnjih stanovalcev, jih zelo skrbi za otroke, saj lahko tam v določenih delih dneva, zlasti zjutraj, ko se ljudje odpravljajo v službo, razmere postanejo nekoliko kaotične. Nekateri vozniki se namreč zbegano sprašujejo, kako pravilno obračati volan. Ravnateljica tamkajšnjega vrtca Zelena jama Katarina Alič nam je sicer dejala, da sami s prometno ureditvijo nimajo težav.
Skladno s pravilnikom
Za pojasnila, kako točno na takih odsekih poteka režim vožnje, smo se obrnili tudi na Mestno občino Ljubljana, kjer so nam pojasnili, da je »s tem znakom za skupni promet na voznem pasu za motorna vozila in kolesarje (t. i. »sharrow«) označeno vodenje kolesarjev tudi v nasprotno smer enosmernega motornega prometa; to je skupni prostor, ki si ga delijo motorna vozila in kolesarji.« Dodali so, da so poleg talnih simbolov postavljeni tudi prometni znaki, ki označujejo enosmerni motorni promet in obojesmerni promet kolesarjev, kar je razvidno tudi z zgornje fotografije. Po njihovih navedbah je ureditev skladna z 38. členom Pravilnika o kolesarskih površinah, v katerem je opredeljen dvosmerni kolesarski promet na enosmerni cesti. V skladu s tem členom je »dvosmerni kolesarski promet na enosmernih cestah dovoljen le na cestah znotraj naselij, na katerih je največja dovoljena hitrost 10 km/h oziroma 30 km/h.«
Pri MOL-u so pojasnili še, da tovrstna označitev ni novost, saj »kolesarjenje v nasprotno smer motornega prometa omogočamo v 123 enosmernih ulicah (na 123 cestnih odsekih, na katerih je urejeno enosmerno vodenje motornega prometa, je urejeno vodenje kolesarjev tudi v nasprotno smer vožnje motornega prometa) – skupno skoraj 28 km. Na 27 lokacijah oz. ulicah je urejen ti »sharrow« – skupno okoli 10 km.«
Kot so sicer zapisali na spletišču AMZS, naj bo zdrava pamet pred črkobralstvom. »V prihodnosti bodo naše ceste še bolj polne kolesarjev, voznikov skirojev in ostalih prevoznih sredstev mikromobilnosti - in zagotovo bo nejasnosti še več. A če bomo upoštevali pravila - predvsem pa zakonitosti varnega prometa in zdravo pamet - bo mobilna prihodnost varna in učinkovita.«
