Kot je uvodoma pojasnil Bešič Loredan, na ministrstvu po dveh mesecih "trdega dela" začenjajo novo epizodo tako imenovane podatkovne znanosti. Dejal je, da so podatki po dveh mesecih kristalno jasni in da jih želijo predstaviti javnosti, saj da se v javnosti pojavlja preveč lažnih informacij. Danes tako predstavljajo stanje investicij in sploh finančno stanje v slovenskem zdravstvu. Po navedbah Bešič Loredana so to podedovali, od tukaj naprej pa je njihova naloga, da stvari izboljšajo.
Delež počrpanih evropskih sredstev za investicije v zdravstvu je zelo nizek. "Ne želimo iskati krivcev za to. Naša naloga je, da do okvirnih in predvidenih časovnic počrpamo kar se da največ ali pa vsa sredstva," je še dejal Bešič Loredan. Poudaril je, da je želja ministrstva, da se noben projekt ne izpelje pod kakršnimkoli sumom korupcije. Absolutno pa po njegovih besedah ne drži, da bi zavrnili kakršnokoli plačilo računa ali ustavili katerokoli gradnjo.
Malo manj kot polovica za obvladovanje epidemije
Po navedbah vodje finančne službe ministrstva za zdravje Anite Zakšek v letošnjem finančnem načrtu ministrstva za zdravje od okvirno 770 milijonov evrov malo manj kot polovico namenjajo obvladovanju epidemije covida-19. Za investicije pa je predvidena malo manj kot tretjina vseh sredstev.
Proračunska sredstva so sicer glavni vir financiranja investicij, saj predstavljajo 44 odstotkov vseh sredstev v ta namen, temu pa z 28-odstotnim deležem sledijo evropska sredstva in pripadajoča slovenska udeležba. Tu pa je, je opozoril v. d. direktorja urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder, eden ključnih problemov nizek delež počrpanih sredstev.
Iz mehanizma React-EU je po Šabedrovih besedah zagotovljenih 116,5 milijona evrov, trenutno pa smo na štirih odstotkih počrpanih sredstev. Pri drugem pomembnem viru financiranja investicij v zdravstvu, kohezijskem skladu, je od skupno zagotovljenih 71 milijonov evrov trenutno počrpanih slabih 20 odstotkov.
Kritična časovnica
Med projekti, ki so trenutno "že v kritični časovnici z vidika črpanja sredstev", je Šabeder omenil tudi energetsko sanacijo UKC Ljubljana, ki je največji projekt, financiran iz obeh virov - v obeh primerih pa je trenutno počrpan manj kot odstotek sredstev.
Šabeder je opozoril, da mora biti večina projektov zaključenih do konca naslednjega leta, sicer jih bo treba dofinancirati iz integralnega proračuna. "Ne iščemo krivcev, iščemo razloge, zakaj je črpanje tako nizko, in poskušamo odpraviti težave," je podobno kot minister ob tem poudaril Šabeder.
Poleg zelo nizkega deleža počrpanih sredstev je kot še en problem omenil precej nesorazmerno razdelitev sredstev med posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi. Zato na uradu pripravljajo pravilnik z jasnimi kriteriji, po katerih se bodo postavljale prioritete, in odločevalsko komisijo, ki bo pregledala in ocenila vse prispele potrebe po investicijah. Želja in potreb je namreč bistveno več od zagotovljenih sredstev.
Presegajo rezervirana sredstva
Sicer pa se po njegovih besedah srečujejo z enakimi težavami kot na drugih področjih, rastjo cen, pomanjkanjem materialov, pomanjkanjem delovne sile, nekateri projekti so se zavlekli tudi zaradi epidemije. Med drugim je ena od težav, ki se pojavlja na trgu investicij, da pridobljene ponudbe v javnih naročilih močno, celo za nekajkrat presegajo rezervirana sredstva. V primeru energetske sanacije Splošne bolnišnice Nova Gorica je bil denimo ponudnik, ki je rezervirana sredstva presegel kar za petkrat.
Po Šabedrovih besedah so sicer že pripravili nek nabor rešitev. Kot eno ključnih je navedel prestrukturiranje sredstev iz projektov, ki so že oz. za katere menijo, da so že danes v kritičnih časovnici, ter prerazporeditev na projekte, ki jih je dejansko možno dokončati do konca te perspektive.
Intenzivno potekajo sestanki z vodstvi posameznih bolnišnic, tako da projekte sproti spremljajo in morebitne ovire sproti rešujejo, je pojasnil Šabeder. Dodal je, da se bo treba na segmentu investicij kadrovsko okrepiti z različnimi profili, od vodij projektov do pravnikov. V naslednjih letih pa bo treba zagotoviti kar precej sredstev, da bodo lahko vse planirane ali potrebne investicije izpeljali.
