Gre za primorsko družino, ki se zaradi povzročanja morebitne nadaljnje škode oziroma zaradi zaščite mladoletnega otroka ne želi izpostaviti z osebnimi podatki. Njihova imena hranimo v uredništvu.
Dekličina mamica razlaga o peklu, ki ga prestaja njena hčerka, učenka petega razreda osnovne šole. Da nekaj ni v redu, so ugotovili, ko je začela iz šole prihajati vsa objokana. "Kar nekaj časa je potrebovala, da se nama je s soprogom odprla in povedala, kaj je narobe. Zaupala nama je, da jo kličejo bajsa, debelinka, mis grda, špeh, pujsa," pripoveduje mamica, ki jo ob tem premagajo solze.
Nemudoma sta šla v šolo in dogajanje naznanila razredničarki. Ta je menda ukrepala tako, da je pri razredni uri učence s pogovorom napeljala k razmišljanju o tem, ali je njihovo početje primerno. "Podučila jih je o spoštovanju, sprejemanju, za kar sem ji hvaležna. Nekaj časa je bil mir, naša deklica je povedala, da zbadanja in zmerljivk ni več, so jo pa sošolci in drugi vrstniki še vedno izločali iz svoje družbe," mama opisuje težko situacijo. Kot pravi, se je potem vpletla še svetovalna služba in je reševanje težav ostalo nedokončano "zaradi zaključka šolskega leta. Bomo videli, kaj bo septembra."
Posledica, ki trga srce
"Najbolj pa naju z možem boli, da tega nisva prestregla že prej, pa tudi da šola tega ni opazila in ukrepala, kajti posledice so dramatične. Zadnjič sva opazila, da se je v svoji sobici tepla po trebuščku s pestmi in ob tem kričala 'sovražim te', 'sovražim te'. To naju je sesulo," je žalostna sporočila.
Medtem ko sta onadva kar zadovoljna, kako se je šola lotila njihovega primera, pa nekateri starši niso. O tem več iz prve roke izvemo od skupine staršev osnovnošolcev, ki se med seboj povezujejo na družbenih omrežjih. "S katerimkoli staršem sem se v zadnjem času pogovarjala, se soočajo s podobnimi problemi. Bullying (tujka za medvrstniško nasilje, op.p.), ki se pometa pod preprogo. Šole, ki se ne odzovejo," so informacije, ki si jih prenašajo med sabo.
"Svetovalne službe so neopazne, nimajo učinka. Kje so bile, ko sošolec mojega sina ni izdelal osmega razreda? Kje je bila pomoč svetovalnih delavcev med letom? Zakaj se ni odreagiralo prej?" se sprašujejo.
Ni tako preprosto
Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, je za naš medij potrdila, da je medvrstniško nasilje problematika, ki ni naslovljena dovolj uspešno. "Nasilja, ki si ga mladi povzročajo med sabo, je precej. Tega ne moremo zanikati. Da pri odzivanju nanj nismo tako uspešni, pa so odgovorni tudi pomanjkljivi vzvodi v vzgoji in izobraževanju, s katerimi bi se mu lahko zoperstavili," je dejala uvodoma.
Pravi, da sliši skrbi staršev, ki izrekajo kritike glede svetovalnih delavcev v šolah, "a naj pri tem povem, da je naša vloga še vedno 'samo' svetovalna. Nismo tisti, ki odločamo o končnih ukrepih – šole ali strokovnih delavcev; vse deležnike predvsem informiramo o možnih poteh in posledicah (ne)reševanja. Občasno nastopamo tudi kot mediatorji, a to je odvisno predvsem od situacije. Ko konflikti že prerastejo v nasilje, mediacija ni več mogoča."
Od papirja do prakse
Zavod RS za šolstvo je sicer izdal navodila o ukrepanju ob medvrstniškem nasilju, ki določajo, kakšne so naloge izobraževalnega zavoda. V njih je določena vloga strokovnega delavca in šolske svetovalne službe. "Šolska svetovalna služba mora isti oziroma najpozneje naslednji delovni dan po zaznavi nasilja po potrebi oblikovati načrt za preprečitev nadaljevanja nasilja, izpeljati ločene pogovore z otrokom, žrtvijo in povzročiteljem nasilja, po potrebi še z opazovalci dogodka, in izdelati zapis pogovora z namenom razjasnitve situacije," je navedeno v dokumentu.
Nato svetovalna služba na pogovor povabi še starše. V dneh po tem se mora sklicati tim: svetovalni delavec, razrednik oziroma vzgojitelj otroka žrtve ter povzročitelja nasilja, ravnatelj in po potrebi drugi strokovni delavci vzgojno-izobraževanega zavoda, ki se odločijo, kakšni bodo konkretni ukrepi – ali bo povzročitelj nasilja doživel vzgojne ukrepe, pripravijo načrt dela s starši, žrtvijo in tako dalje. Lahko da se morata vključiti tudi center za socialno delo in policija, ko gre za ravnanja, ki ustrezajo opisom kaznivih dejanj oziroma imajo znake prekrškov (na primer povzročena telesna poškodba, spolno nasilje, tatvine, izsiljevanje ali poškodovanje stvari – materialno nasilje, in če posameznik v šolo prinese predmete, ki so po svoji obliki nevarni ali prepovedani, na primer nož, pirotehniko, pištolo).
(Ne)ukrepanje iz strahu
Erjavčeva nam pojasni, da so dokument res znova prejeli v roke v začetku šolskega leta v obliki okrožnice, "ampak so nam ga samo izročili, brez kakršnihkoli pojasnil, in smo se spet morali znajti po svoje, vsak vzgojno-izobraževalni zavod skladno s svojimi viri in prioritetami. Globlji vzroki in učinkovita preventiva tako ostajajo spregledani. Tako je spet ostalo povsem spregledano dejstvo, na katero opozarjamo ves čas: da svetovalni delavci in učitelji, vsi, ki sodelujemo v vzgoji in izobraževanju, potrebujemo podporo. Še vedno je nimamo, tako smo strokovni delavci, torej učitelji, razredniki in svetovalni delavci, prepuščeni sami sebi. Imamo samo papirje z navodili, podpore, kako jih udejanjati, da dosežejo kar največji učinek, pa ne, in to je problem. To potem privede do ukrepanja iz strahu in izogibanja morebitnim neugodnim posledicam, premalo je vzgojne korajže in odločnega ukrepanja z naše strani, če se malce bolj slikovito izrazim."
Predsednica društva opozori na še eno težavo, in sicer kadrovsko – premalo je svetovalnih delavcev. Po njenih besedah v Sloveniji ni strategije, kako bi nagovorili pomanjkanje strokovnjakov na vseh nivojih. Zavod za šolstvo načrtuje prenovo smernic za svetovalno delo do januarja 2023, v društvu pa menijo, da kakovostnih smernic ne morejo pripraviti, če ne bodo v dialog vključili vseh deležnikov. "Sicer bo tako, kot je zdaj, ko so smernice še iz leta 1999; sicer so kar dobro napisane, ampak neizvedljive," je povedala.
Povezovanje je ključno
Strokovna skupina na zavodu za šolstvo, ki oblikuje smernice, vključuje le šolnike. V društvu pa opozarjajo, da v taki zasnovi skupine ne morejo ničesar premakniti na področju svetovalnega dela. Erjavčeva je dejala, da svetovalni delavci zelo dobro zaznajo, kaj v šolskih podsistemih ne deluje, zato predlagajo krepitev svetovalnega dela v vzgoji in izobraževanju.
Zavzemajo se za dialog med vsemi sferami svetovalnih služb. To so pedagoška, socialna in zdravstvena sfera, vsi pa se spopadajo s kadrovsko krizo. "Zato jih v praksi ni mogoče kakovostno okrepiti brez načrtne in medresorsko usklajene politike zaposlovanja in razvoja kadrov," je podčrtala.
