Novice Svet24

Platforma Disney+ je pot našla tudi v Slovenijo. Gre za pretočno storitev družbe The Walt Disney Company z več kot 900 filmi, več kot 600 serijami ter številnimi izvirnimi filmi Disneyja, Pixarja, Marvela, National Geographica in drugih.

Storitev je na voljo v številnih mobilnih in povezanih televizijskih napravah, je še pisalo v sporočilu za javnost. Vendar pa slovenski podnapisi zaenkrat niso predvideni.

Ob slednje se je obregnil jezikoslovec Kozma Ahačič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. "Še en resen udarec za slovenščino," je zapisal na začetku prvega od štirih tvitov. Dejstvo, da bodo "dobre risanke in filmi, na Disney+ namenjeni tudi mladim in najmlajšim, pri nas samo v angleščini. Pa ne, ker ne bi bilo sinhronizacij in podnapisov. Zgolj zato, ker lahko in ker naš inšpektorat to dovoljuje."

V mislih je imel Inšpektorat za kulturo in medije. S tem v zvezi smo ga zaprosili za dodatna pojasnila.

Politični pritisk na multinacionalke

Bobo

"Za kaj gre? Po eni strani je zakonodaja precej naklonjena zlorabam, saj ne smemo omejevati, da bi na področju Republike Slovenije poslovali na internetu tudi tuji poslovni subjekti. Je pa to, takoj ko se izloči slovenščina, v resnici nelojalna konkurenca vsem tistim, ki omogočajo slovenske podnapise. Verjamem, da inšpektorat posluje v skladu z zakonodajo, a si skupaj z Ministrstvom za kulturo premalo prizadeva za rešitev tega novega problema, ki ga ne smemo odpraviti kar z levo roko. Dobivam tudi neuradne informacije, da Disney resno razmišlja o opustitvi sinhronizacij novih risank za najmlajše v slovenščino (tudi v kinematografih). Nekateri bodo ugovarjali, da imajo raje nesinhronizirane risanke. Seveda, a to je stvar njihove osebne odločitve. Kaj pa tisti, ki nimajo staršev, ki bi jim brali podnapise, ali tisti, ki izvirnega jezika ne obvladajo?" nam je pojasnil.

Ahačič je nadalje opozoril na sledeči absurd: "Bralna pismenost je vse bolj pomembna, zato se zanjo upravičeno namenja visoka sredstva. Hkrati pa nam branje podnapisov v slovenščini, ki bi bilo z vidika države brezplačno, uhaja iz rok — pa z njim dosežemo več pismenosti kot s katerikolim projektom. Dodal bi, da seveda ni nič narobe, če gledamo filme in televizijske kanale tudi v drugih jezikih. Problem nastane, ko ni več možnosti, da bi to spremljali v slovenščini. Ko se ne moremo sami odločati. Tu se začne vloga države."

Kompleks manjvrednosti slovenščine

Skratka, gre za trikotnik: javnost – politika in inšpektorat – podjetja. A kako vplivati na njihove odločitve? "Najboljši način je vpliv na splošni odnos javnosti do takšnih vprašanj. Preveč pristajamo na to, da se "ne da ničesar doseči" in preveč se bojimo, da bi se nas ob jasnejših stališčih preprosto zaobšlo. Še vedno imamo kompleks manjvrednosti slovenščine v primerjavi z drugimi jeziki. Dejstvo je, da se svet spreminja in temu se morata hitreje prilagajati tudi zakonodaja in praksa inšpektorata na vseh področjih, povezanih s slovenščino. Zdaj imamo na eni strani slovenska podjetja, ki poslujejo samo in izključno s tujino, pa morajo imeti spletne strani v slovenščini. To držav a sankcionira, ker je preprosto. Po drugi strani pa imamo podjetja iz tujine, ki so ključna za slovenščino, pa se ji lahko izogibajo. In vrsto javnih napisov v tujih jezikih, kjer bi morala stati slovenščina: tu pa sankcioniranje ni preprosto, zato sankcioniranja skoraj ni. Klima, ki je bistvena za ustrezno jezikovno rabo, se zato poslabšuje," pove sogovornik in kot zgleden primer sodelovanja navedel sodelovanje "Ministrstva za kulturo in AMZS pri uvajanju slovenščine v avtomobile". 

Ahačič je v tvitih zapisal tudi: "Slovenščino izpuščajo, jezike okoli nas s podobno zakonodajo pa vključujejo." Zakaj je po njegovem mnenju tako, če imajo zakonodajo, ki je podobna našli? "Ker so večji in ker znajo bolje pritiskati na multinacionalke. Netflix in Apple sta tudi že v hrvaščini, madžarščini. Za ta podjetja to ni finančno vprašanje, ampak bolj stvar odločitve."

Profimedia

Kot pred 150 leti

Zakon o javni rabi slovenščine v 2. odstavku 24. člena slovenske podnapise ali sinhronizacijo tujih filmov ter tujejezičnih igranih ali risanih filmov terja le v primerih javnih prireditev.

"Eliti je pa vseeno, saj nima jezikovnih težav in razume angleško." Kdo je ta elita? "Mislil sem tiste, ki lahko otrokom in sebi zagotavljajo ustrezno jezikovno okolje. Če je otrok obdan s slovenščino, bo vpliv tujejezičnih servisov kvečjemu pozitiven, koristil bo na primer otrokovi angleščini."

Posledice bodo vidne, tako Ahačič, čez nekaj let, če ljudje ne bodo v stiku s knjižno slovenščino. Prosili smo ga, da to malce razširi. In je: "Knjižni jezik je pomemben del našega sveta in večina učenja poteka neformalno, pač tako da živimo v okolju, kjer je prisoten knjižni jezik. Če se ta prisotnost bistveno zmanjša, potem postane vloga šole precej večja. Šolstvo pa ne more delati čudežev."

Kaj pravi inšpektorat?

Za pojasnila v zvezi s problematiko smo se obrnili tudi na omenjeni inšpektorat. Zanimalo nas je namreč, ali je po njihovi oceni izločitev slovenščine nelojalna konkurenca vsem tistim, ki omogočajo slovenske podnapise, kot je omenil Ahačič. In kaj bi odgovorili tistim, ki pravijo, da bi morali imeti možnost, da tovrstne vsebine spremljamo v slovenščini. Za konec pa smo jih zaprosili še za komentar konkretnega primera, ki ga je navedel Ahačič, da morajo imeti slovenska podjetja, ki poslujejo samo in izključno s tujino, spletne strani v slovenščini, podjetja iz tujine, ki so ključna za slovenščino, pa se ji lahko izogibajo. Kot se je izkazalo, je inšpektorat vprašanja preusmeril na Direktorat za medije, od koder pa odgovorov ni bilo in jih še vedno ni.