Pred lokalnimi volitvami leta 2018 se je k izvedbi participativnega proračuna v primeru izvolitve zavezalo 275 kandidatk in kandidatov za županska mesta, a je po štirih letih obljubo držalo le 24 od 56 županj in županov, ki zdaj zaključujejo svoj mandat, navajajo na inštitutu. Seznam županov, ki so svojo obljubo prelomili, je sicer na voljo na spletni strani Inštituta Danes je nov dan, kjer si lahko prebivalci ogledajo tudi, kje lahko sodelujejo pri izvedbi občinskih projektov.
Na inštitutu pozdravljajo delo 39 slovenskih občin, ki so v štirih letih izvedle vsaj en cikel participativnega proračuna. Kot so navedli v sporočilu za javnost, bodo kljub napredku nadaljevali s prizadevanji za čim večjo uvedbo participativnih proračunov v lokalni samoupravi, saj ljudje z njimi med drugim pridobijo dodatna znanja o upravnih procesih, spodbujajo pa tudi razmišljanje o potrebah celotne skupnosti.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Pri participativnem proračunu gre za eno najpomembnejših oblik neposrednega vključevanja občank in občanov v delo lokalne samouprave, ki prinaša številne pozitivne učinke, navajajo na inštitutu. Je proces demokratičnega soodločanja, pri katerem o porabi dela javnih sredstev za izvedbo projektov v lokalnem okolju neposredno odločajo prebivalke in prebivalci, ki projekte predlagajo in se do njih opredelijo. S tem lahko vplivajo na izboljšanje svojega življenjskega okolja, saj za sodelovanje ni potrebno podrobnejše znanje o delovanju občine ali proračunu, so zapisali.
Po navedbah inštituta se lahko z izvedbo participativnega proračuna med drugim poveča učinkovitost porabe javnih sredstev, poskrbi za enakomernejši razvoj občine in izboljša ravnanje z občinsko infrastrukturo. Poleg tega uvedba mehanizmov soodločanja prinaša pozitivne učinke za prebivalce in prebivalke, ki so posledično bolj povezani s svojo skupnostjo, koristi pa lahko tudi izvoljenim predstavnicam in predstavnikom, saj odprto in transparentno delovanje občine krepi zaupanje in legitimnost, poudarjajo.
