Novice Svet24

Po desetih letih kraljevanja v predsedniški palači in na družbenih omrežjih se bo letos oktobra od funkcije predsednika Republike Slovenije moral posloviti Borut Pahor. Te dni se kažejo obrisi kandidatne liste. Uradno so kandidaturo za mesto predsednika oziroma predsednice Slovenk in Slovencev napovedale tri kandidatke: Nataša Pirc Musar, Nina Krajnik in Marta Kos. Na volišča naj bi se podala tudi politično veliko bolj izkušena Ljudmila Novak, ki se je v zadnjem letu močno dvignila na lestvici najbolj priljubljenih politikov in z vrha izrinila celo aktualnega predsednika. »Moški pol« naj bi glede na znane podatke zastopali župan Kočevja Vladimir Prebilič in nekdanji zunanji minister ter nekdanji vidni član Desusa Ivo Vajgl, na glasovnicah naj bi se lahko pojavila tudi imena predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, pravnika Ernesta Petriča, bivšega predsednika vlade Mira Cerarja in bivšega zunanjega ministra Anžeta Logarja.

Že znane kandidature

Mateja J. Potočnik

Glede na rezultate nedavno izvedenih parlamentarnih volitev in prve ocene strokovnjakov naj bi se glavni boj za glasove volivcev bil med Natašo Pirc Musar, ki namerava kandidaturo vložiti s podporo podpisov volivcev, in Marto Kos, ki bo nastopila kot kandidatka trenutno najbolj priljubljene politične stranke v Sloveniji, Gibanja Svoboda. Prav tako s podpisi volivcev naj bi svojo kandidaturo vložila Nina Krajnik, ki je vsaj trenutno prevzela vlogo vodilne kandidatke desnega pola.

Nikoli ženska

Na dosedanjih predsedniških volitvah od leta 1992 do danes volivci niso nikoli, z izjemo Barbare Brezigar, večjega števila glasov namenili ženskim kandidatkam. Barbari Brezigar se je uspelo leta 2002 kot edini ženski kandidatki uvrstiti v drugi krog, kjer je ob 72-odstotni volilni udeležbi prejela 451.372 oziroma 43,48 odstotka glasov volivcev, kar je bilo premalo, da bi premagala Janeza Drnovška. Kandidatk je na volitvah sicer vedno več in leta 2017 je bilo med devetimi imeni na glasovnicah pet ženskih imen. Kandidirale so Romana Tomc (SDS), Ljudmila Novak (NSi), Maja Makovec Brenčič (SMC), Suzana Lara Krause (SLS) in Angelca Likovič, a nobeni od dam ni uspelo prepričati večjega števila volivcev. Še najbolje se je izkazala Romana Tomc, ki je v prvem krogu prejela nekaj manj kot 14 odstotkov glasov.

Podpora stranke in volivcev

Kako bodo tri kandidatke, ki so se v teh dneh podale v boj za predsedniško mesto, nagovarjale volivce, še ni jasno. Predvsem Marta Kos in Nataša Pirc Musar, ki sta jo ob najavi kandidature podprla Milan Kučan in Danilo Türk, sta si politično zelo blizu in naj bi nagovarjali isto volilno telo. Marta Kos je v ponedeljek dejala, da bo kot predsednica ponosno predstavljala Slovenijo in ji povrnila ugled tudi v mednarodnih vodah, ob tem pa napovedala, da bo v primeru izvolitve zamrznila članstvo v stranki in odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda, s čimer naj bi po vzoru Milana Kučana in ne nazadnje Boruta Pahorja simbolično postala predsednica vseh Slovencev in Slovenk.

Ne bo tiho

Nataša Pirc Musar je ob napovedi kandidature dejala, da bo gonilo njenega dela, če bo izvoljena, moč strniti v stavek: »Ne bom tiho.« Dejala je, da se ne namerava vpletati v notranjepolitične boje, vendar bo spregovorila, ko bo potrebno zaradi stisk ljudi, kršitev temeljnih človekovih pravic, negacije pravne države in pritiskov na neodvisne nadzorne institucije. Kot pravi, se zaveda tudi, da mora predsednik zastopati vse državljane. »A v tej svoji želji, da boš všečen vsem, postajaš premedel. Absolutno se bom pogovarjala z vsemi, a če bom verjela, da je treba kdaj kaj na glas povedati, se kritik ne bom bala,« zatrjuje.

Singularnost Nine Krajnik

Matej Pušnik

Nina Krajnik, lacanovska psihoanalitičarka in filozofinja, se je po lastnih besedah za kandidaturo odločila, ker si želi ozdravitve slovenske družbe. Kandidirala bo s podporo volivcev, njen osrednji cilj pa je priznavanje in povezovanje različnosti posameznikov, oziroma kot je zapisala na družbenih omrežjih: »To, kar je politično, je to, kar je osebno. Zato je moja politika politika singularnega. Ne izhaja iz delitev ali dispozitivov moči enih proti drugim, ampak daje prostor resnici in želji vsakogar. Zato je edina, ki je za vse. Samo če imamo to pravico, lahko delujemo kot skupnost.«