Novice Svet24

V svetu še vedno velja trend povečevanja števila katoličanov, to je opaziti na vseh celinah, razen v Evropi. Po podatkih, ki so jih posredovale slovenske (nad)škofije, je bilo konec leta 2020 v Sloveniji 1.507.477 katoličanov, kar je 71,48-odstotni delež. Toda glede na podatke o deležu krstov novorojencev je ta delež realno bistveno, bistveno manjši. Leta 2010 je bilo 61,61 odstotka otrok, rojenih v Sloveniji, tudi krščenih, leta 2019 se je delež krščenih zmanjšal za deset odstotkov. Leta 2020, ki ga je močno zaznamovala epidemija covida-19, pa je zakrament svetega krsta prejelo le 38,03 odstotka novorojenih otrok. V zadnjih 20 letih je bilo med novorojenci največ krščenih leta 2003, ko je zakrament svetega krsta prejelo 78,48 odstotka otrok.

Dreamstime

Število birmanih se je v desetletju zmanjšalo za tretjino

Omejitve zaradi epidemije so manj vplivale na podeljevanje prvega svetega obhajila in zakramenta svete birme, saj župnije te dogodke načrtujejo dlje časa. Kar pomeni, da gre vzroke manjšega števila podeljenih zakramentov iskati drugje. Število prvoobhajancev se je v desetletju 2010–2020 znižalo z 11.012 na 8315, torej za četrtino. Leta 2020 je bilo pri prvem svetem obhajilu 11,4 odstotka otrok manj kot leta 2019. Še večje znižanje slovenska Cerkev beleži pri birmancih, število birm je v obdobju 2010–2020 z 11.875 prešlo na 8013, to pomeni več kot 30-odstotno zmanjšanje. Število sklenjenih krščanskih zakonov se je zmanjšalo s 3239 (leta 2010) na 1664 (2020). V analiziranem obdobju se je delež sklenjenih cerkvenih porok glede na civilne na letni ravni zmanjšal z 49,62 na 31,91 odstotka.

Gre za pojav, ki je zajel Evropo

Število krstov, prvih obhajil in cerkvenih porok se zmanjšuje tudi v drugih evropskih državah, zato v Slovenski škofovski konferenci, ki je pripravila podatke, menijo, da gre za splošen pojav, ki je zajel Evropo. Povsem drugačno sliko namreč ponuja krščanstvo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kjer je gibanje ravno obratno. Vzroke negativne statistike cerkvenih zakramentov slovenski škofje pripisujejo načinu življenja družbe in družin. V Sloveniji se povečuje število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Medtem ko je bilo leta 1954 zunaj zakonske zveze rojenih le 10,9 odstotka otrok, jih je bilo leta 2000 že 37,11 odstotka, leta 2020 pa 56,49 odstotka. Število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, se je najbolj povečalo v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja, leta 2007 pa je prvič preseglo število otrok, rojenih v zakonski zvezi. »Starši, ki se ne odločijo za cerkveno poroko, se manj verjetno odločijo za krst otroka ter pozneje za vpis k župnijski katehezi in vzgojo v veri,« so še povedali pri Slovenski škofovski konferenci.

Pa vendar vsa cerkvena statistika le ni tako črna. Cerkev oziroma župnije očitno nekaj delajo prav, predvsem na področju animiranja in vključevanja otrok v oratorije. Število udeležencev je od leta 2014 do danes močno poraslo tako med otroki kot pri vključenih animatorjih.

»Do birme hodi, da boš imel zakramente«

Mojca Vtič

Razmišljanje o številu vernikov in podeljenih zakramentov je bil pripravljen deliti pater Andrej Sotler, ki mašniško poslanstvo opravlja v Podlehniku. Pater Sotler, ki v tej haloški župniji deluje že osem let, opaža, da število krščenih ostaja enako oziroma v zadnjem letu celo raste, slednje tudi zaradi zaprtja cerkva v času epidemije. Število prvoobhajancev in birmancev se zaradi epidemije ni spremenilo, pravi pater, ker so to pretežno otroci, ki že hodijo k verouku in imajo neko vez z župnijo.

»Druga 'pesem' pa je obisk svete maše in obstanek birmancev po birmi,« je iskreno dejal. Opaža, da se pogosto zgodi, da je birma nekakšen cilj, ki ga otroci želijo ali morajo doseči, nato pa se oddaljijo od življenja župnije. Razlogov za ta razhod je več, meni Sotler. »Morda jih kot župnijska skupnost ne znamo dovolj vključiti v življenje župnije, da bi se čutili 'pomemben' in zaželen del skupnosti. Drugi vzrok je veri nenaklonjeno vzdušje v družbi. Še vedno pa verjamem, morda naivno, da mladi so verni in da čutijo nekaj do občestva Cerkve, vendar tega ne kažejo navzven, ker s tem ne požanjejo ravno velikega navdušenja med vrstniki. Tretji 'vzrok' so družine, ki same ne živijo aktivno krščanske vere in posledično svojih mladih z besedo, še manj pa z zgledom ne spodbujajo. Tako v marsikaterem domu ponavljajo refren 'do birme hodi, da boš imel zakramente, potem pa se boš sam odločil'. Ta refren sam po sebi ni slab, če bi bila zraven opora in zgled domačih. Tako pa se pogosto zgodi, da starši mlade, v zanje najbolj občutljivem času, pripeljejo do cerkvenih vrat, sami pa ne vstopijo v cerkev. S tem jim dajo dvojno sporočilo in jasno pokažejo, kaj si sami mislijo o vsem skupaj. Kar je z vidika mladih zame velika bolečina.«