Sporazuma o zaposlovanju bosanskih in srbskih državljanov v Sloveniji med drugim določata ključne elemente, kot so pogoji in obseg zaposlovanja teh tujih državljanov v Sloveniji, pogoje in postopke za izdajo delovnih dovoljenj ter obveznosti in dolžnosti delodajalcev in delavcev.
Med drugim predvidevata tudi, da delavci, če ne želijo izgubiti delovnega dovoljenja, v prvem letu praktično nimajo možnosti zamenjati delodajalca, je v pismu, naslovljenem tudi na predsednico SD in zunanjo ministrico Tanjo Fajon ter koordinatorja Levice in ministra za delo Luko Mesca, zapisal vodja svetovalnice Goran Lukić.
Državni sporazum o zaposlovanju ustvarja 'poslovni model' izkoriščanja
»Država Slovenija s takšnimi sporazumi o zaposlovanju, kjer delavce praktično veže na delodajalca v prvem letu, naklepno in zavestno sili državljane BiH in Srbije k slabim delodajalcem v Sloveniji. In potem se vsake toliko časa v javnosti pojavi 'dramatična' zgodba o izkoriščanju tujih delavcev v Sloveniji. Nihče od politikov v Sloveniji pa ne upa javno priznati, da je to le vrh ledene gore - in da je pod temi Marinbluji in Seleami vzpostavljen cel 'poslovni model' izkoriščanja tujih delavcev v Sloveniji,« je poudaril.
Kot je pojasnil, delavci iz BiH in Srbije, ki se obrnejo nanje, poročajo, da vedo za določilo sporazumov o tem, da mora biti tujec prvo leto zaposlitve praktično pri istem delodajalcu. »In potem na lastni koži vidijo, kaj pomeni 'potrpeti',« je dejal Lukić.
Problem je sistem nizanja 'prvih' enoletnih dovoljenj
Pri tem je spomnil še na izsledke projekta, ki so ga izvedli pred časom in po katerih se zaradi kršitev delovne zakonodaje na njihovo svetovalnico najpogosteje obrnejo prav državljani BiH, zaposleni po sporazumu med Slovenijo in BiH. Če jim delovno razmerje preneha pred iztekom prvega leta in se želijo zaposliti pri drugem slovenskem delodajalcu, morajo namreč znova pridobiti prvo delovno dovoljenje, ki bo prvo leto vnovič vezano na novega delodajalca. Tako je tudi, če je za predčasno prekinitev delovnega razmerja kriv delodajalec.
Že pred časom pa je Lukić za STA povedal, da to določilo v sporazumih delavce postavlja v neke vrste suženjski položaj, »v enoletno delovno taborišče«, saj jih lahko delodajalci ob zavedanju, da prvo leto nimajo možnosti menjave, izkoriščajo. Delavcev, ki so poiskali pomoč zaradi tega, je bilo po njegovih ocenah že pred leti več sto.
Na ministrstvu leta 2018 te težave niso uspeli prepoznati
Na ministrstvu za delo pa so po uveljavitvi zadnjega od sporazumov leta 2018 očitke zavračali kot neutemeljene, saj da je delovno dovoljenje za tujca pri njegovi prvi zaposlitvi v državi vezano na delodajalca, ne na delavca.
»Seveda lahko delavec tudi v prvem letu zamenja delodajalca, vendar mora v tem primeru ta novi delodajalec pridobiti novo dovoljenje na podlagi sporazuma. Isti sistem velja tudi v skladu z nacionalno zakonodajo, saj mora tujec, ki želi zamenjati delodajalca, za zaposlitev pri novem delodajalcu pridobiti novo soglasje zavoda za zaposlovanje,« so pojasnjevali.
Delavci zato »niso v nikakršnem suženjskem lastništvu delodajalcev, saj imajo kadarkoli možnost prekiniti delovno razmerje in si poiskati drugega delodajalca«, so trdili takrat.
Če pa bo bralec preletel te vrstice podrobno, bo ugotovil, da se ta odgovor očitkom le izogne, a na njih ne odgovarja. Tujec morda lahko zamenja delodajalca v prvem letu bivanja v Sloveniji, vendar pri tem niso opredeljeni razlogi za njegovo prekinitev pri prejšnjem delodajalcu. Ali pridobitev novega soglasja na zavodu za zaposlovanje za delavca pomeni tudi, da to soglasje upošteva čas njegovega prejšnjega dela, ali pa mu soglasje začne teči ponovno od začetka, na to vprašanje gornje pojasnilo ravno tako ne odgovarja.
