V uredništvo smo pred tedni prejeli sporočilo zaskrbljenega občana. Razburila ga je novica, da na trgih poteka prava vojna za žito in da cene rastejo v nebo. Ob tem je zapisal: »Na svetovnih trgih vojna za žito, pri nas pa praznimo blagovne rezerve. Pa razumi, če moreš.« Našega bralca smo poklicali in ga vprašali, o kakšnem praznjenju blagovnih rezerv govori. »Kakšni novinarji pa ste, da ne veste, da tovornjaki že 14 dni praznijo silose blagovnih rezerv in odvažajo žito?« Ob tem je dodal, da je od šoferjev tovornjakov izvedel, da naj bi žito odvažali z različnih lokacij po vsej Sloveniji, prepeljali pa naj bi ga k enemu od italijanskih izdelovalcev testenin. »Mi bomo stradali, da bodo lahko Italijani delali makarone,« nam je še jezno zabrusil.
Tovornjaki res vozili
Informacija se nam je zdela precej neverjetna, a smo uspeli dejstvo, da so tovornjaki več dni odvažali žito iz skladišč blagovnih rezerv, potrditi pri drugih virih. Seveda nas je zanimalo, zakaj v času, ko je žito ena najbolj iskanih dobrin na svetu, ko so nadaljnje dobave negotove in cene rastejo v nebo, Slovenci žito prodajamo. Na Zavodu za blagovne rezerve so nam zanikali, da bi bila skladišča žita prazna, a priznali, da je prišlo do zmanjšanja zalog. Kot so zapisali v odgovoru, je bil iz silosov odpeljan »le manjši del zalog v skladu z letnimi planiranimi procesi obnavljanja zalog blaga«. Na Zavodu za blagovne rezerve so ob tem zatrdili, da so trenutne zaloge dovolj za več mesecev porabe v Sloveniji. Točnih podatkov o stanju zalog v zavodu pa nam niso razkrili, »saj spadajo v skladu z Zakonom o tajnih podatkih pod zaupne podatke, s stopnji zaupnosti INTERNO«.
Pšenico prodali slovenskim podjetjem
Pšenica, ki so jo v času, ko cene rastejo in so dobave izredno negotovo, odpeljali iz skladišč, naj po podatkih Zavoda za blagovne rezerve ne bi končala v Italiji, kot so trdili naši sogovorniki, ampak pri mlinsko-predelovalnih partnerjih in žitnih trgovcih v Sloveniji, s katerimi ima Zavod sklenjene pogodbe o obnavljanju.
Cene pšenice skokovito rastejo
Pri Zavodu za blagovne rezerve poudarjajo, da je bilo žito prepeljano zaradi rednih letnih procesov obnavljanja zalog blaga. Odgovor Zavoda za blagovne rezerve v normalnih tržnih pogojih ne bi bil nič posebnega, a konec maja je težko obnavljati zaloge, saj žita praktično ni in se čaka na nove zaloge. Tako tudi na zavodu zalog v resnici še niso obnovili in računajo, da bodo silose vnovič napolnili v času nove žetve. A zaradi vojne v Ukrajini so dobave negotove, predvsem pa se cene spreminjajo iz dneva v dan. Če je bila tona pšenice meseca februarja na blagovni borzi v Parizu 263 evrov za tono, je danes cena že okoli 400 evrov za tono.
Je pšenica stara?
Rok trajanja pšenice je po dostopnih podatkih pet let, zaloge blagovnih rezerv pa se morajo glede na sprejeta navodila obnavljati na tri leta, tako da lahko zavod za pšenico še vedno na trgu iztrži primerno ceno. Kot smo uspeli izvedeti, naj bi se v zadnjih dveh letih, predvsem zaradi vseh pretresov, ki jih je povzročila epidemija novega koronavirusa, obnavljanje zalog skoraj ustavilo. Tako naj bi bila pšenica, ki jo imamo na zalogi, precej stara, zaradi česar je bil zavod tudi prisiljen v delno obnovo zalog v daleč najbolj neprimernem trenutku. Tako naši viri.
Kako pojesti bančno garancijo?
Zavod sicer računa, da bo zaloge povrnil v mesecu juliju, ko se začne nova žetev, kot smo uspeli izvedeti, pa je posel zavarovan tudi z bančnim poroštvom, kar pomeni, da bo Zavod v primeru, da pšenice ne uspe dobiti, dobil denar. A kot je zajedljivo pripomnil eden od naših virov: »Bančnega poroštva ne moreš pojesti, kajne?«
