Južni Sudan je kmalu po razglasitvi samostojnosti leta 2011 padel v državjansko vojno, poleg različnih vojaških konfliktov pa je država tudi v primežu podnebnih ekstremov, saj se sooča tako s številnimi poplavami kot sušnimi obdobji.
ZN je tako za letos načrtoval pomoč 6 milijonom ogroženih prebivalcev Južnega Sudana, kar bi približno ustrezalo količini, ki je bila tej državi namenjena v lanskem letu. Ker pa mnogim Sudancem v sušnem obdobju med aprilom in junijem grozi smrt zaradi lakote, so bili pri organizaciji prisiljeni v nekakšno triažo ali odločitev, kje je pomoč bolj nujna in kje bodo prisiljeni velik del populacije prepustiti razmeram vsaj delne podhranjenosti.
Humanitarna pomoč se spreminja v triažo
»Gre za veike reze pri kar tretjini prebivalstva, za katerega smo gotovi, da potrebuje pomoč v hrani, zato smo prisiljeni v neke vrste triažo. Morali smo odločiti, kam bomo še naprej pošiljali podporo in pri kom si jo lahko dovolimo umakniti – ne, ker je ne bi potrebovali, ampak ker zaenkrat še lahko preživijo«, je povedala predstavnica Svetovnega programa za hrano v Južnem Sudanu, Marwa Awad.
Za to tretjino oziroma 1.7 milijona pa obstaja resna skrb, je še dejala, »da se bodo spuščali po prehranski lestvici navzdol in še sami padli v naročje lakote«. Rezi vključujejo brezplačne šolske obroke za 178.000 najrevnejših otrok, njihovi starši pa že razmišljajo, da bi jih zaradi tega umaknili iz šolskega sistema in jih poslali na delo, saj družine same ne morejo zadostno poskrbeti za vse. Awad je temu še dodala, da med običajne stranske posledice humanitarnih kriz pogosto prihaja tudi do otroških porok, nekaj primerov takega izhoda v sili pa so po njenih besedah že zabeležili.
Pozornost je ukradla Ukrajina
Spremenjene razmere zaradi Ruske invazije v Ukrajini so imele različne učinke: najbolj opazno gre za velika prerazporejanja različnih državnih pomoči oziroma njihovega usmerjanja v Ukrajino, kjer vojna povzroča novo humanitarno krizo. Temu pa se pridružuje pritisk na pakete pomoči v obliki naraščanja cene pšenice in sončičnega olja, ki ju je tradicionalno zagotavljala Ukrajina. Zaradi pomanjkanja teh živil pa se je povečalo povpraševanje po nadomestkih, kot sta sirek in koruza, za katere je cena v Južnem Sudanu v kratkem času poskočila za več kot polovico, je še povedala Awad.
Da bi lahko ponovno zagnali potrebno pomoč za Južni Sudan, bi Svetovni program za hrano v naslednjih špestih mesecih potreboval sredstva v vrednosti več kot 400 milijonov evrov, vendar so pri tem odvisni od ponovne pomoči donatorjev, je še povedala Awad.
