Černač se je obregnil še ob poročanje medijev o prvih kadrovskih potezah vlade. Po njegovih besedah je namreč moč brati le "Golobovi vladi prijazne članke", mediji pa da v primerjavi s poročanjem o prvih kadrovskih potezah Janševe vlade uporabljajo "dvojne vatle", kar je nevarno za demokracijo, saj so mediji ob opoziciji eden izmed najpomembnejših kontrolnih mehanizmov, ko gre za preprečevanje avtoritarnih potez. Katere medije je mislil, ni pojasnil.
Golob je pred volitvami jasno povedal, da bodo v primeru njegove zmage sledile kadrovske zamenjave. V SDS se kljub temu zdijo presenečeni, da se je to zgodilo.
Njihov poslanec Zvonko Černač je danes ugotavljal, da so prvi teden nove vlade zaznamovale predvsem številne kadrovske menjave. Ob tem je ocenil, da je predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše ob nastopu svojega mandata opravila le "običajne" kadrovske poteze, kot so menjave na čelu Sove, vladnega urada za komuniciranje, policije in službe vlade za zakonodajo, pri Golobovi vladi pa da smo priča "izrazitim kadrovskim posegom tudi na področja, kjer mandati posameznikom niso potekli".
Kot nenavadno je označil menjavo direktorja urada za preprečevanje pranja denarja, zaskrbljujoča pa so po njegovih besedah med drugim tudi imenovanja vladnih predstavnikov v svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter nadzornikov v Elesu, Borzenu, SODO in DRI.
Prav tako so v SDS kritični tudi do vladnega sklepa, po katerem so morala ministrstva do torka pripraviti pregled vseh zaposlitev in premestitev od 1. januarja 2020 do dneva zaprisege Golobove vlade. Po Černačevih besedah je takšen sklep nenavaden in "malo presega tisto, s čimer naj bi se vlada ukvarjala", spominjal pa naj bi tudi na "neke druge čase slovenske zgodovine". Omenjene sezname je ob tem označil za strel koalicije v koleno, saj obdobje zajema tudi čas vlade pod vodstvom Marjana Šarca, ki pa je v Golobovi vladi zasedel stolček obrambnega ministra.
Premier Golob je sicer po prvi seji navedel, da bo zajeto obdobje med drugim pokazalo, kakšni vzorci zaposlovanja, napredovanja in nameščanja kadrov so bili uporabljeni ob koncu Šarčeve vlade in kakšni v vladi pod vodstvom Janeza Janše.
Černača pa skrbi, da nova koalicija na ta način išče posameznike, ki niso del "njihove politične provenience" in so po večini bližje SDS. Dodal je še, da organizacijo na posameznem ministrstvu določa sam minister, ki je ob tem odgovoren tudi za optimalno organizacijo dela.
Koalicija druge Janševe vlade je sicer ob nastopu mandata leta 2012 prav tako zahtevala seznam na novo zaposlenih med letoma 2008 in 2012 z argumentom, da je to ustaljena praksa pri menjavi oblasti. Tedaj se je denimo temu uprl šolski minister Igor Lukšič, ki svojemu nasledniku Žigi Turku seznama ni želel dati v primopredajni zapisnik. Černač je danes v odgovoru na novinarsko vprašanje, zakaj je takšna poteza nove vlade zdaj sporna, sicer odgovoril le, da Janševa vlada na omenjeno temo leta 2012 ni sprejela nobenega podobnega sklepa.
Tudi tretja Janševa vlada je povlekla številne kadrovske poteze. Med bolj odmevnimi v prvem letu njenega dela so bile poleg že omenjenih denimo še menjave na vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada, Statističnega urada RS, v nadzornem svetu Telekoma Slovenije in programskem svetu Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Nekateri so bili kritični tudi do menjave direktorjev zavoda za blagovne rezerve in (ob menjavah v svetu zavoda) Nacionalnega inštituta za javno zdravje med samo epidemijo covida-19.
