Novice Svet24

Vojna v Ukrajini je razmere na trgu energentov postavila na glavo. Če je bila nafta ob začetku epidemije koronavirusa skoraj zastonj, so danes cene visoke, redki pa se upajo napovedati, kaj se bo s cenami energentov dogajalo v prihodnje. Prvi večji šok bi lahko prišel že poleti, ko se začnejo počitnice in potovanja na počitniške destinacije. Fatih Birol, izvršni direktor mednarodne agencije za energijo, je v intervjuju za nemški časnik Der Spiegel dejal: »Ko se bo začela sezona počitnic v EU in ZDA, se bo povečalo povpraševanje. Takrat bi lahko prišlo do hudega pomanjkanja dizla, bencina in kerozina.«

Reuters

Iz počitnic v bedo?

V Evropi, kot kaže, letos po dveh letih omejitev zaradi epidemije lahko pričakujemo pravo eksplozijo turizma. Kapacitete po Evropi so skoraj razprodane, čeprav se cene aranžmajev višajo tako zaradi velikega povpraševanja kot višjih cen goriv.

Huje kot v sedemdesetih

Pomanjkanje goriv, o katerem govori predsednik IEA Birol, naj ne bi bilo zgolj začasno in vezano na turistično sezono, ampak naj bi se soočiti s krizo, kot je v svetu vladala v 70. in v začetku 80. let. Takrat so se pred bencinskimi črpalkami vile dolge vrste avtomobilov, uvedene so bile omejitve porabe in redukcije elektrike. Birol se boji, da bi bilo stanje lahko še hujše, saj se svet bori s pomanjkanjem nafte, zemeljskega plina in elektrike hkrati.

EU se je prejšnji teden odpovedala ruski nafti, zato so se cene goriv še zvišale.

Povpraševanje vse večje

EU se je pretekli teden odpovedala ruski nafti, a še vedno uvaža ruski zemeljski plin. Dodatno bo na ponudbo in cene nafte vplivala normalizacija zadev na Kitajskem, kjer počasi odpravljajo protikoronske omejitve v Šanghaju, tovarne pa spet začenjajo proizvodnjo. Precej anemično stanje spremljajo države Opeca, ki, kot kaže, ne nameravajo povečati količin načrpane nafte. Razlog za to je očitno v dejstvu, da so cene nafte sicer visoke, a še vedno daleč od rekordov.

Kako je Slovenija pripravljena na poletje?

Naši dobavitelji goriv so v vseh svojih sporočilih za javnost v zadnjih tednih pomirjujoči, sicer priznavajo, da pri oskrbi prihaja do težav, predvsem zaradi blokade rafinerij v Črnem morju, a zalog naj bi bilo dovolj. Zakon o blagovnih rezervah določa tudi, da Republika Slovenija zagotavlja minimalne količine obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov, ki ustrezajo dnevnemu povprečnemu neto uvozu za 90 dni ali dnevni povprečni domači porabi za 61 dni, glede na to, katera količina je večja. Gre za minimalne rezerve, ki pa jih lahko država poveča. Na zavod za blagovne rezerve smo naslovili vprašanje, ali smo zaloge morda povečali, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli.

Nova vlada bo poskušala doseči dogovor o porazdelitvi bremen podražitev vertikalno po celotni verigi deležnikov – proizvajalci/pridelovalci, distributerji in trgovci. V ta namen pripravljajo tudi srečanje s temi deležniki. 

Kako preprečiti eksplozijo cen?

Cene goriv so pri nas trenutno omejene (do 10. avgusta), zato trgovci z gorivi beležijo izgube, ki pa naj bi jih pokrila država. Zgolj Petrol naj bi zaradi izgub v prvem četrtletju od države terjal 50 milijonov evrov. A ne višajo se zgolj cene goriv in ostalih energentov, na udaru je tudi hrana. Cene živil se dnevno dražijo, čeprav pravega pomanjkanja trenutno še ni. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo jeseni. Vlada je včeraj oblikovala delovno skupino za pripravo ukrepov za premagovanje trenutne energetske in prehranske draginje. V njej so poleg premierja Goloba še gospodarski minister Matjaž Han, infrastrukturni minister Bojan Kumer in kmetijska ministrica Irena Šinko. Po navedbah kabineta predsednika vlade se bodo dogovorili glede vsebinske priprave in terminskega načrta ukrepov ob visokih cenah hrane in energentov. Za pripravo okvirnega nabora je bilo v preteklih dneh zadolženo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.