Da bi se področje uredilo, si prizadeva Civilna iniciativa Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP), ki stanje po državi spremlja že več kot 15 let.
»To, čemur pričamo zdaj, je preseglo vse meje. Rekel bi, da se je število oglasnih objektov v dobrem desetletju najmanj podvojilo, bolj realna ocena je, da se je popeterilo,« je pred časom za naš medij dejal Robert Hočevar iz OSRP. Povedal je, da se mu, kadar se vozi v službo ali domov (živi in dela v Ljubljani, op. p.), zdi, kot da bi se peljal skozi oglaševalski tunel.
Stanje je že tedaj označil za katastrofalno, saj panoji v čedalje večjem, nenadzorovanem številu poslabšujejo prometno varnost, uničujejo estetiko slovenske krajine in izkoriščajo skupni javni prostor v pridobitne namene.
Bo zdaj, ko je začel veljati novi zakon, kaj drugače? Hočevar je glede zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), ki je začel veljati danes in ki v 35. členu določa, da je zunaj naselij, na območju gozdnih, kmetijskih in vodnih površin, prepovedano oglaševanje na prostem, skeptičen oziroma dvomi o njegovem učinku v praksi.
Kaj sledi
Meni, da zaradi zakona naša okolica vsaj za zdaj ne bo bistveno razbremenjena oglasnih panojev. »Res, da je zakon začel veljati danes, vendar imajo občine do 31. decembra 2024 čas, da v skladu s tem uredijo prostorske načrte. Pred tem datumom torej ne pričakujmo sprememb, vsaj kar zadeva obstoječe panoje, saj bodo ti ostali – izginilo bo najbrž le nekaj najbolj očitnih, največjih, 15-metrskih panojev na zelenih stebrih, opremljenih z elektriko. Preostalo bo verjetno nedotaknjeno, saj se bodo izgovarjali na dovoljenja, ki jih imajo iz časa pred zakonom in postavitev omogočajo, novi zakon pa ne velja za nazaj,« je povedal.
Zakon o urejanju prostora torej po mnenju iniciative problematike oglaševanja v javnem prostoru ne rešuje zadovoljivo. Po njihovih besedah so bili sicer v zadnjem letu v obravnavi trije zakoni (poleg zakona o urejanju prostora še zakona o cestah in kmetijskih zemljiščih), ki bi med drugim urejali tudi oglaševanje v javnem prostoru. »Na koncu je obstal le omenjeni zakon o urejanju prostora s 35. členom, ki bo do neke mere počistil oglasne objekte v območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in podobno, torej niso v poselitvenih območjih.«
To ni oaza
Sogovornik je povedal, da ima Evropa to bolje urejeno kot Slovenija. Situacija pri nas je po njegovem mnenju primerljiva s Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo. Člani iniciative namreč z zanimanjem opazujejo stanje na področju reklamnih panojev, kamorkoli gredo. »Če se denimo peljete čez celo Italijo do Francije, ne boste videli nobenega oglasa, razen redkih, ki opozarjajo na aktivnosti v bližnjih stavbah. Tudi Švedska je prostrana, ne manjka travnikov, kamor bi lahko postavili panoje, a so se očitno odločili, da jih tam ne želijo. Za prvi večji pano smo se morali spustiti pod zemljo. Na ulicah je mogoče videti samo manjše primerke, ki opozarjajo pretežno na aktivnosti v bližnjih stavbah, pa še teh ni veliko. Prihod domov, ob drevoredih panojev na relaciji Brnik–Ljubljana, nekateri so tudi osvetljeni, da jih niti ponoči ne moreš zgrešiti, je bil kot hladen tuš. Je to dežela, ki bi jo radi tržili kot zeleno oazo Evrope?« se sprašujejo člani OSRP.
Kočevje za zgled
Pričakujejo, da bo nova vlada zagrizla v to problematiko. Kot najboljšo rešitev sicer vidijo povsem svoj zakon, ki bi urejal to področje, s ciljem varovanja okolja, varnosti v cestnem prometu in odprave vizualnega onesnaženja naše dežele.
Veseli jih sicer, da so stranke, vključno z Gibanjem Svoboda, še pred državnozborskimi volitvami v svoje programe vključile nadaljnje reševanje množične pojavnosti reklamnih panojev. Zadovoljni so tudi, ker se dogajajo spremembe v lokalnih okoljih. »Izpostavili bi Kočevje, ki si prizadeva postati prvo mesto brez oglaševalskega onesnaževanja v Sloveniji. Zares smo veseli, da se začenjajo prebujati lokalne skupnosti, ki ne samo, da zahtevajo spremembe, ampak se same aktivno lotevajo iskanja rešitev,« so poudarili v inciativi.
In potem so tu oni ...
Da se področje ne uredi bolj temeljito, prispevajo tudi vidni igralci na trgu, ki lahko vplivajo na zakone. Večinoma gre za podjetja, ki letno obrnejo zajetne vsote denarja. Direktor Europlakata, vodilnega ponudnika na področju zunanjega oglaševanja v državi, je med najbogatejšimi Slovenci, Amicus, še ena firma, ki se ukvarja z zunanjim oglaševanjem, je velik sponzor športnih reprezentanc, lastnik Lineamedie, ki je na trg stopil med zadnjimi, je tudi že velik igralec na trgu oglaševalske dejavnosti. Ker so tako močni, tudi v iniciativi predvidevajo, da lahko neposredno in posredno vplivajo na sprejem zakonov, saj imajo za to močan interes.
