Po novem bo dovolj šest ur vožnje za kategorijo A1. Je to dovolj?
Ta datum se nanaša predvsem na usposabljanje za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije A1 na podlagi veljavnega vozniškega dovoljenja kategorije B in za vpis kode. S slednjo bo namreč označena ta pravica v vozniškem dovoljenju. Z drugimi besedami, novela poenostavlja postopke za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorij A1 (motorna kolesa do 125 kubičnih centimetrov) in AM (moped).
»Pri slednjem novela spreminja obseg praktičnega in teoretičnega usposabljanja. Otroci do 15. leta se lahko usposabljajo za vožnjo v prometu doma, ne potrebujejo več teoretičnega usposabljanja v šoli vožnje. Praktični del pa se je spremenil tako, da se je obseg praktičnega usposabljanja v šoli vožnje zmanjšal s 16 ur na pet ur in na eno uro izpitne vožnje,« pravi direktor ZŠAM Celje Tomaž Lotrič.
Še bolj kot to je zanimiva novost, ki se nanaša na pravico do vožnje z motorjem do 125 kubičnih centimetrov. Tako bo lahko vsak, ki ima vozniško dovoljenje B in ni voznik začetnik ter je opravil teorijo in nekaj ur praktičnega usposabljanja, dobil pravico do vožnje z motorjem do 125 kubičnih centimetrov.
Večja prodaja, več motoristov
Bolj podrobno: vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A1 bodo lahko zdaj dobili vozniki, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B in niso vozniki začetniki ter so uspešno opravili teoretični del vozniškega izpita za kategorijo A1. Med pogoji je tudi ta, da oseba v šoli vožnje opravi praktični del usposabljanja kandidatov za voznike kategorije A1 v trajanju najmanj šestih učnih ur. Za to ne bo treba opraviti zdravniškega pregleda ali izpita iz teoretičnega dela. Vendar pozor, to dovoljenje velja samo na območju Slovenije. »Zanimanja za to je že zdaj zelo veliko,« pravi Lotrič, ki že napoveduje, da se bo na cestah ravno zaradi te spremembe povečalo število motoristov.
Da bo res tako, govorijo tudi zadnje prodajne številke motociklov in skuterjev, ki spadajo v to kategorijo. Eden od trgovcev s temi prevoznimi sredstvi je že potrdil, da je povpraševanje ogromno. »Kupili so vse, kar smo imeli na zalogi. Kdaj dobimo novo pošiljko, pa še ne vemo,« je povedal eden od prodajalcev o sladko-kislih težavah vsakega trgovca. Pomanjkanje motociklov je posledica zelo podobnih težav, ki so povzročila pomanjkanje novih avtomobilov, od cen materiala, energije do spremenjenih pogojev delovanja dobavnih verig.
Vseeno se število registriranih enoslednih motornih vozil v desetletnem obdobju vztrajno povečuje. V letu 2012 je bilo registriranih 87.722, v letu 2021 pa že 136.150 vozil. Največji preskok je bil med letoma 2016 in 2017, predvsem zaradi spremembe zakonodaje in obvezne registracije koles s pomožnim motorjem. V zadnjem letu je bilo registriranih skoraj devet tisoč enoslednih motornih vozil več.
To so pravi motocikli
Tudi motocikli kategorije A1 in do 125 kubičnih centimetrov so zaradi moči pogonskega sklopa in lastne teže že »pravi« motocikli, ki dosegajo 120 km/h ali več. In zahtevajo celotnega motociklista, ki obvladuje tako motocikel kot promet okoli sebe.
Tako močnih motociklov ne gre podcenjevati
Že tako večje povpraševanje v tem letnem času je torej dodatno spodbudilo dejstvo o enostavnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja, prodajalci pa opažajo, da kupci kupujejo te motocikle, še preden gredo na opravljanje izpita. Ta velika želja ima lahko tudi drugo, precej bolj nevarno plat. Tudi motocikli kategorije A1 so zaradi moči pogonskega sklopa in lastne teže že »pravi« motocikli, ki dosegajo 120 km/h ali več. In zahtevajo celotnega motociklista, ki obvladuje tako motocikel kot promet okoli sebe. »Ne smemo podcenjevati ničesar, obvezna je zaščitna oprema, kot so kakovostna čelada, ščitnik hrbtenice, boljši čevlji gležnjarji, zaščitna jakna in ščitniki za komolce,« je za medije povedal Sergej Petkovšek iz podjetja Honda AS Domžale. Zato je veliko vprašanje, ali je mogoče v šestih urah praktične vožnje na cesti dobiti dovolj izkušenj. Statistika prometnih nesreč je namreč že v preteklosti govorila svoj žalosten jezik.
Še vedno veliko umrlih in poškodovanih
Jože Hribar, direktor agencije za varnost prometa, je povedal, da je v petih letih na slovenskih cestah življenje izgubilo 125 voznikov enoslednih motornih vozil, skoraj tisoč jih je utrpelo hude telesne poškodbe. Od 12 umrlih mopedistov v letih 2020 in 2021 so samo trije umrli uporabljali zaščitno čelado ali četrtina. V kategoriji motornih koles je statistika nošenja čelade boljša: od 27 umrlih voznikov motornih koles eden ni uporabljal zaščitne čelade. Zaščitno čelado je od 55 umrlih v letih 2020 in 2021 uporabljalo 44 umrlih voznikov enoslednih motornih vozil ali 80 odstotkov. V prvih dveh letošnjih mesecih je po trenutno veljavnih začasnih podatkih v 40 prometnih nesrečah z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil en voznik umrl (mopedist), osem voznikov je bilo hudo poškodovanih, 19 pa lažje. Več kot tri četrtine oziroma kar 31 od 40 prometnih nesreč so povzročili vozniki enoslednih motornih vozil sami.
Radoš Vidmar, namestnik vodje Urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana, je povedal: »Med sprejetimi poškodovanimi motoristi je največ nesreč motoristov, ki so se poškodovali brez trčenja. Gre za hujše poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, odtrgnine … Število poškodovanih se je lani žal spet povečalo.«
