Odpadna hrana je velik problem sodobnega čas, a smo vseeno navajeni, da imamo vse vedno na voljo v vsakem trenutku. V EU zavržemo kar 20 odstotkov vse hrane. Odpadna hrana pa načenja naše naravne vire, od kmetijskih površin do vode ter energije. Da o moralni spornosti zavržene hrane niti ne govorimo.
Štajerski tednik
Za donirano hrano veljajo stroge zahteve in omejitve. In vendar je še preveč konča v smeteh.
Odvržena hrana je tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Skupaj s hrano zavržemo tudi celo vrsto naravnih virov in energije, med katerimi je zelo pomembna voda. Na ravni Evropske unije (EU) na leto porabimo toliko vode za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, kolikor jo je v treh Ženevskih jezerih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih.
Zato je eden od ciljev, da se do leta 2030 prepolovijo svetovni odpadki hrane na prebivalca. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) več kot polovica vse odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih. V letu 2020 je to pomenilo 68 kilogramov odpadne hrane na prebivalca, od tega kar 27 kg še užitne hrane. Odpadna hrana v povprečnem gospodinjstvu predstavlja 11 odstotkov vseh odpadkov, in če na leto gospodinjstvo samo za hrano porabi povprečno 3540 evrov, je s hrano tako zavrglo malo več kot 335 evrov na leto.
Največ zavržemo sadja in zelenjave
Na ministrstvu za okolje in prostor so jeseni 2021 izvedli prvi del raziskave s pomočjo kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane gospodinjstev in ugotovili, da je bilo največ odpadne zelenjave (45,2 odstotka) in odpadnega sadja (26,8 odstotka), sledili sta skupini živil odpadno meso in mesni izdelki ter odpadni kruh in pekovski izdelki, vsaka s 4,5 odstotka. Anketirana gospodinjstva so v opazovanem obdobju v povprečju 60,7 odstotka nastale odpadne hrane oddala v zabojnik za biološke odpadke.
Statistični urad ima podatke za leto 2020, a te lahko uporabimo kot osnovno orientacijo za naprej. V letu 2020 je tako nastalo 143.570 ton odpadne hrane. V koronskem letu se je v gospodinjstvih in trgovini z živili zavrglo več hrane kot leta 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi hrane pa manj. V gospodinjstvih je namreč nastalo 52 odstotkov vse v letu 2020 nastale odpadne hrane, v gostinstvu in strežbi hrane pa 30 odstotkov. Po oceni SURS-a se je za en odstotek povečal tudi delež užitnega dela v odpadni hrani, na 40 odstotkov v 2020. V distribuciji in trgovini z živili pa se je delež užitne hrane med odpadki povišal s 65 na 68 odstotkov.
Reagirali so tudi trgovci
Štajerski tednik
Nekaj hrane se reši z donacijami, trgovci se tega zavedajo.
Kar 33 odstotkov hrane, ki jo pri nas kupi povprečen kupec, konča v smeteh neuporabljene. Na to so že reagirale nekatere ustanove, ki so začele z večjim osveščanjem kupcev in porabnikov. Pri trgovcu Lidl imajo v projekt Donirana hrana vključenih 35 trgovin. V minulem letu so v sklopu tega projekta donirali več kot 240 ton hrane. Prav tako so se povezali s programom Ekošola in skupaj zasnovali projekt Hrana ni za tjavendan, lani pa so skupaj z Ekošolo podali predlog, da se 24. april začne obeleževati kot Slovenski dan brez zavržene hrane.
Pri Mercatorju pravijo, da iz prodaje odstranijo največ svežih nepakiranih živil, torej sadja in zelenjave, kruha in pekovskih izdelkov ter mesnih izdelkov. Gre torej dejansko za odpadke, ki niso več ne primerni ne varni za uživanje. »Hrane ni dovoljeno kar deliti. Tudi prostovoljci humanitarnih organizacij, ki donirano hrano prevzamejo in jo naprej razdelijo upravičencem, morajo biti za to posebej usposobljeni,« še dodajajo pri Mercatorju.
Trgovec Spar pa ima akcijo Hrana ne sodi v smeti, v okviru katere sestavljajo recepte za jedi iz hrane, ki bi jo marsikdo enostavno zavrgel. »Akcijo smo ob lanskem svetovnem dnevu hrane še nadgradili z iniciativo Iz tega kruha bo moka, v okviru katere smo v Pekarni Spar iz presežka pečenega kruha pripravili moko in jo nato uporabili za pripravo okusnega trajnostnega kruha,« pravijo pri Sparu.
Štajerski tednik
