Kangler je s tožbo od države terjal dobrih 600 tisoč evrov odškodnine zaradi »neutemeljenih in insceniranih« kazenskih postopkov proti sebi, ki so se zaključili z oprostilno sodbo oziroma ustavitvijo postopka, in sicer v zadevah Ježovita, kolektorja na mariborski tržnici, lutkovnega gledališča, podžupanje Astrid Bah ter v zadevi radarji.
Junija lani je prvostopenjsko sodišče Kanglerju priznalo 50 tisoč evrov odškodnine; 15 tisoč evrov za nepremoženjsko škodo zaradi primera Ježovita, ker pa je zaradi tega primera ostal tudi brez svetniškega mandata, mu je za izgubo dohodkov svetnika dosodilo še 35 tisoč evrov. Ta del je na višjem sodišču postal pravnomočen, so pa višji sodniki delno ugodili tudi Kanglerjevi pritožbi in razveljavili sodbo v delu, v katerem je okrožno sodišče zavrnilo njegov zahtevek za plačilo 192.752 evrov za izgubljeni osebni dohodek iz zaposlitve in za plačilo zneska 395 tisoč evrov zaradi duševnih bolečin.
Skoraj strokovnjak za države bivše Juge
Okrožna sodnica Sinja Božičnik bo tako morala v ponovljenem postopku odločiti o morebitni odškodnini zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost od aprila 2013 do marca 2020, ko je bil imenovan na mesto državnega sekretarja. V zvezi s tem namreč v prvem postopku ni zaslišala predlagane priče, Slavka Perneka, direktorja, člana upravnega odbora in solastnika omenjenega podjetja Varnost. Pernek je danes dobil besedo in pojasnil, da so takrat v družbi iskali svetovalca za trge bivše skupne države. Poudaril je tudi, da je imel v podjetju kot direktor izključno pravico zaposlovanja strokovnih kadrov, do podpisa pogodbe s Kanglerjem pa na koncu ni prišlo, ker ga je doletela obsodba v zadevi Ježovita. Kanglerjeva plača v podjetju Varnost bi sicer po besedah priče znašala okoli 1800 evrov neto, upravičen pa bi bil tudi do dodatkov.
Prizadeval si je za osnovno preživetje
Tožena stran sicer zagovarja tezo, da tožba nima pravne podlage, toženi pa zatrjuje, da je pravna podlaga prav ravnanje sodnih instanc v primeru Ježovita. Kangler je prek odvetnika tudi odgovoril na očitke, da je bil »celotno sporno obdobje« voden kot zaposlena oseba, kar je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo v prvotni sodbi. Kot je bilo slišati, se je Kangler od aprila 2013 do januarja 2015 preživljal kot kmet in zaslužil komaj za preživetje, okoli 1000 evrov na mesec. Nato je skoraj tri leta delal na Radiu Ptuj z mesečno neto plačo 1800 evrov, od januarja 2019 do marca 2020 pa na Radiu Trbovlje z mesečno neto plačo 1100 evrov. »Prizadeval si je, da je zaslužil za osnovno preživetje, da ni pristal kot socialni podpiranec v breme države, katere organi so mu preprečili zaposlitev v družbi Varnost,« je poudaril njegov odvetnik. Kakorkoli. Vpletenim bo odločitev sodišča posredovana pisno.
