Kako je Janez Janša navrtal luknje v Golobovo barko
Žiga Kariž
12. 5. 2022, 17.30
Posodobljeno: 13. 5. 2022, 06.11
Deli članek:
Vlada Janeza Janše se sicer hvali, da vodenje države zapušča v dobri kondiciji, a hkrati dela vse, da bi Robert Golob začel delo s prazno denarnico.
Bobo
Robert Golob je napovedal omejitev cen goriv, a sprejel jo je že Janša, Golob bo plačal le račun
Sašo Švigelj
Davorin Kračun je v zadnjem letu opozarjal na rastoči primanjkljaj v državni blagajni.
Fiskalni svet je organ, katerega naloga je bdenje nad javnimi financami, uravnoteženostjo le teh in spoštovanjem fiskalnega pravila, ki prepoveduje pretirano zadolževanje. To mu nalagajo tako slovenski kot evropski pravni predpisi. Fiskalni svet je tudi tisti, ki odloči, ali obstajajo izjemne okoliščine, ki državi dovoljujejo odstopanje od fiskalnega pravila. V zadnji dveh letih, ko je bilo tako svetovno kot domače gospodarstvo ohromljeno zaradi epidemije, je fiskalni svet, ki mu predseduje Davorin Kračun, potrdil obstoj izjemnih okoliščin in vlada Janeza Janše se je lahko zadolževala po mili volji ter volivcem in volivkam delila »bombonjere«. Davorin Kračun in sodelavci so vlado sicer večkrat opozorili, da s svojim delovanjem slabi javne finance in da bo fiskalno pravilo prej ali slej spet stopilo v veljavo, ter imeli ob tem v mislih že naslednje leto oziroma proračunsko obdobje.
Odhajajoči vladi se ne mudi
V torek je fiskalni svet spet okaral zdajšnjo vlado. Izpostavil je dejstvo, da je vlada mečkala s seznanitvijo z makroekonomskimi napovedmi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), saj so si Janša in prijatelji zaželeli, da bi urad svoje napovedi izboljšal in tako pred volitvami vlado prikazal v boljši luči. Fiskalni svet je zapisal, da je imel zaradi nastale zamude oteženo delo, ob tem pa dodal komentar, da so napovedi Umarja skladne z načeloma natančnosti in nepristranskosti. Zamuda se je nato prenesla še na sestavljanje programa stabilnosti, ki ga je fiskalni svet prejel z 18-dnevno zamudo, ob tem pa vlada sploh ni predložila okvira za pripravo proračunov sektorja država, ki je osredji dokument proračunskega načrtovanja.
O izrednih okoliščinah niso odločali
Na podlagi pomanjkljive dokumentacije se tako fiskalni svet ni želel izreči o podaljšanju izrednih okoliščin v leto 2023. »Skladno z zakonodajo pričakujemo, da bomo zahtevo za pripravo tovrstne ocene prejeli od vlade in jo predstavili pred pripravo jesenskih proračunskih dokumentov,« so zapisali. Vlada Janeza Janše, kot kaže, ne bo zahtevala ocene glede razlogov za uveljavljanje izjemnih okoliščin. V primeru, da te z letom 2023 prenehajo, bo morala nova vlada uveljaviti popravljalni mehanizem, ki bo finance spet uravnotežil, predvsem pa omejil zadolževanje.
Zvezane roke
Prihajajoča vlada bi tako imela veliko bolj zvezane roke za boj s finančno in gospodarsko krizo, ki skoraj zanesljivo prihaja, kot zdajšnja. Inflacija nezadržno raste, denarja za poceni zadolževanje pa, kot kaže, ne bo več, saj se tudi evropska centralna banka pripravlja na dvig obrestnih mer. Da bo naloga prihajajoče vlade še težja, je Janša poskrbel še z izjemno rastjo tekoče porabe. Kot ugotavlja fiskalni svet, je bila ta lani najvišja po letu 2008 in naj bi se letos še povečala, namesto da bi jo vlada omejevala. Fiskalni svet ugotavlja še, da razmeroma ugodnega položaja javnih financ, ki smo ga dosegli pred epidemijo, v naslednjih letih ne bomo uspeli povrniti, predvsem zaradi »bombonjer« oziroma, kot ugotavlja fiskalni svet, zaradi tistih ukrepov, ki so bili sprejeti v času epidemije, a niso bili neposredno povezani z omejevanjem negativnih učinkov le te. Skupna vrednost teh ukrepov znaša po oceni fiskalnega sveta kar 2,3 odstotke BDP in naj bi še naraščala.
Še več stroškov
Ukrepi za boj z epidemijo se niso niti zaključili, ko je odhajajoča vlada že odprla novo pipico oziroma že navrtala luknjico v barko Roberta Goloba, še preden bo začela pluti. Zaradi zaostrenih razmer na energetskem trgu se je vlada odpovedala vsem dajatvam, ki jih plačujemo ob nakupu energije, hkrati pa je do avgusta omejila cene goriv, na način, da bo država naftnim trgovcem pokrila vse izgube. Trenutna ocene vlade je, da za naš proračun to pomeni vsaj še dodatnih 30 milijonov evrov stroškov vsak mesec. Janša je tako prevzel vlogo rešitelja ljudi, račun pa bo poravnala nova vlada.
Bogastvo za orožje
A stroški, nastali s poplačilom škode trgovcem z naftnimi derivati, niso edini. Kljub prošnjam, pozivom in opozorilo je včeraj vlada Janeza Janše podelila mandat obrambnemu ministru v odhajanju Mateju Toninu, da je podpisal memorandum o soglasju k programu Boxer v okviru organizacije OCCAR. S tem je Slovenija tudi uradno začela nakup osmih kolesnikov, ki bodo našo državo stali vsaj 343,3 milijona evrov, ki jih bomo morali plačati do leta 2026, torej v obdobju vlade Roberta Goloba. Vlada sicer poudarja, da podpis memoranduma prinaša finančne posledice v višini le sedmih milijonov evrov, a jasno je, da bo skupni račun za 45 oklepnikov z oborožitveno opremo znatno višji; 7,2 milijona je le znesek za pristop k organizaciji OCCAR in plačilo našega deleža za razvoj boxerjev. Zgolj vozila naj bi po podatkih Morsa stala 240 milijonov evrov, preostali del kupnine pa bo namenjen za rezervne dele, usposabljanja in vzdrževanje boxerjev (40 milijonov evrov) in plačilo DDV (61,9 milijona evrov). Ob tem naj bi plačali še tri milijone administrativnih stroškov. Čemu so ti namenjeni, kdo jih prejme, ali so že všteti v skupni znesek 343,3 milijona evrov, ni jasno.
Sašo Švigelj
