Vzajemni skladi so v zadnjih letih postali vse bolj dostopni tudi za povprečne vlagatelje. Omogočili so dostop do naložb v vrednostne papirje (delnice, obveznice …) in druge oblike finančnih naložb (instrumentov denarnega trga, izvedenih finančnih instrumentov …) bolj kot katerakoli druga oblika varčevanja.
Profimedia
Fotografija je simbolična
Osebni arhiv
Lidija Selič, finančna svetovalka
Niso namreč vsi vlagatelji iz finančne stroke in mnogi nimajo ne znanja in ne volje ter časa, da bi se poglabljali v naložbe denarja. Vsi pa imamo radi korist in občutek, da smo iz našega dohodka nekaj privarčevali, oziroma še bolje, da smo privarčevani denar tudi bolj ali manj donosno oplemenitili.
Mnogi ob besedah »vzajemni skladi«, zamahnejo z roko: »To ni zame!«. Zakaj takšno razmišljanje? Prvič, zgrešen je občutek, da za vlaganje v vzajemne sklade potrebujemo veliko denarja. In drugič, v Sloveniji namreč še vedno v veliki meri prevladuje pretekla klima tranzicijskih donosov, ki je popačila pričakovanja vlagateljev, da naložba v vzajemne sklade omogoča velik zaslužek v relativno kratkem času. A ne eno in ne drugo ne drži. Resničnost je drugačna. Vzajemni skladi so odlična oblika postopnega varčevanja za več let, prilagojena različnim profilom vlagateljev in niso namenjeni špekuliranju! In kar je najpomembnejše, varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost in izobrazbo.
Varčujmo načrtno
Vsakdo ima svoj osebni varčevalni načrt. Nekateri se mu posvetijo bolj, drugi manj. Nekateri nalagajo sami, drugi za to najamejo strokovnjaka. Nekateri zaupajo le »nogavici doma«, drugi le bankam ali upravljavcem premoženja. Spet eni trgujejo sami prek spletnih trgovalnih platform. In tudi odločitev, da ne boste varčevali, je del varčevalnega načrta. Nekateri imajo pri naložbah srečnejšo roko, drugi lahko utrpijo izgube. Vsekakor je boljše, da za izbiro naložb stoji preizkušen strokovnjak oziroma še bolje tim strokovnjakov, ki z analitskim pristopom podprejo odločitve o naložbah. In ravno to, kot že rečeno, ponujajo vzajemni skladi vsakomur po dostopnih cenah.
A vrnimo se k varčevanju. Največ nas je seveda takih, ki sicer želimo varčevati, a ob tem biti čim manj obremenjeni z odločitvami in skrbmi, ter iztržiti za naš vložek čim več. In tej filozofiji so zelo blizu vzajemni skladi. Varčevanje v vzajemnih skladih pomeni, da boste v določenem času redno nalagali del svojih dohodkov z namenom privarčevati določeno premoženje za dosego naložbenega cilja.
Opredelimo svoje cilje
Če se le da, konkretno opredelite cilj: npr. »V 10 letih želim privarčevati 30.000 eurov za nakup stanovanja!«. Določeno poudarjam zato, ker je odločitev v smeri: »V čim krajšem času zaslužiti čim več,« napačno postavljen cilj, ki nas lahko hitro razočara. Seveda vsi računamo in želimo za svoj denar dobiti dober donos. A višina donosa je odvisna od številnih, medsebojno prepletajočih se dejavnikov, kot so npr. vrsta vzajemnega sklada, izbira upravljavca vzajemnega sklada, ki zbrani denar v vzajemnem skladu plasira na različna področja, ekonomskih in političnih dejavnikov. Zato bodite v vaših pričakovanjih realni. Najprej dodobra spoznajte svoj naložbeni profil in nato izberite zase primeren vzajemni sklad oziroma več skladov in se podajte na varčevalno pot.
Že z majhnimi zneski si lahko ustvarimo premoženje
Bistveno, kar morate spoznati pri varčevalnih načrtih, niso donosi, ampak dejstvo, da si lahko z relativno majhnimi vložki ustvarite premoženje! Določiti si morate okvirni časovni načrt vplačil in plemenitenja naloženih sredstev v vzajemnih skladih. Krajše kot je izbrano obdobje, v katerem nameravate investirati, večji bo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj na naložbo in manjša možnost, da bi izkoristili prednosti dolgoročnih tržnih trendov. Da bo vaša varčevalna pot uspešna, je torej zelo pomembno, da začnete s sistematičnim nalaganjem v košarico izbranih skladov dovolj zgodaj, saj bo le tako čas naš zaveznik, naložba pa ustrezno oplemenitena.
Osebni arhiv
