Novice Svet24

STA

Takoj po volitvah, na katerih so stranke vladajoče koalicije utrpele hud poraz, so njihovi ljudje v institucijah in državnih podjetjih pospešeno začeli dokončevati še zadnje ključne projekte, ki jih želijo izpeljati še pred zamenjavo oblasti.

Eden najizrazitejših takšnih primerov je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka. Le dva dneva po volitvah je namreč začela prodajati paket terjatev do 16 slovenskih podjetij. Za katera gre, v DUTB niso javno objavili. Znano je le, da se rok za oddajo ponudb izteče konec meseca, torej še pred oblikovanjem nove vlade Roberta Goloba.

Razkrivamo, kaj vse se skriva v tem paketu in zakaj se vladnim izbrancem v slabi banki tako mudi. Upravni odbor DUTB, ki ga vodi Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS, tako prodaja terjatve do naslednjih podjetij:

 – telekomunikacijskega operaterja T-2, ki ga obvladuje Jurij Krč,

– papirnice Goričane, ki jo je njen direktor Andraž Stegu pred časom kupil od cerkvenega finančnega holdinga Zvon Ena,

– velenjske skupine Fori, ki deluje za avtomobilsko industrijo in je v lasti družine Forštner,

– igralnice Casino Portorož, ki je v rokah celjskega poslovneža Aleksandra Jančarja,

– več gradbenih podjetij v stečaju.

Komu vse bo šel »paket NSi«

 V DUTB odločajo kadri odhajajoče vlade Upravni odbor DUTB obvladujejo koalicijske stranke: Franci Matoz, dolgoletni odvetnik SDS in njenega predsednika Janeza Janše, Andrej Lazar, dolgoletni uslužbenec slabe banke, sicer soprog Petre Grah Lazar, izbranke SDS za vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), Matej Pirc, ki je že dolga leta v vodstvu DUTB, Alenka Urnaut Ropoša, strokovnjakinja za nepremičnine, ki je bila imenovana v kvoti NSi, Aleksander Lozej, ki je v upravni odbor prišel še kot izbira Desusa, Gregor Planteu, ki je bil zaupnik ministra Zdravka Počivalška v Mercatorju, in Kristina Šteblaj, do pred kratkim državna sekretarka pri ministru za finance Andreju Širclju. Za konservativni medij Časnik je objavila kolumno o pravici do izbire oziroma splavu kot kulturi smrti. Njen soprog je Rok Janez Šteblaj, nekdaj vodja kabineta pri pravosodnem ministru Ivanu Bizjaku (SLS), ki je v času te vlade postal direktor uprave za vojaško dediščino, ki se med drugim ukvarja z vprašanjem prikritih grobišč. Poudarek: Rok za oddajo ponudb za paket terjatev 16 slovenskih podjetij se izteče konec meseca, torej še pred oblikovanjem nove vlade Roberta Goloba.

Paketa, ki ga trenutno prodaja DUTB, se je na domačem finančnem trgu prijel vzdevek »paket NSi«. Najpomembnejše med naštetimi podjetji, tudi po vrednosti, je namreč T-2, ki je tesno povezan z vodilnimi v NSi. Njegov direktor Jure Valjavec je tako lani postal član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav iz kvote NSi. Gre za stranko, ki bo tako kot SDS po zamenjavi vlade izgubila večino svojega vpliva na DUTB. V interesu vrha NSi je tako, da terjatve do T-2 pridobi kupec, ki bo po volji vodstva te družbe.

Po nekaterih informacijah naj bi bil najresnejši kandidat za nakup eden od finančnih posrednikov, ki se bo prijavil v dogovoru z vodstvom T-2. V tem primeru bi zelo verjetno skupaj sanirala dolgove T-2 in ga nato preprodala strateškemu partnerju.

Še pred dobrim letom dni je kazalo drugače. T-2, ki je v preteklosti bil sodne bitke z DUTB in se večkrat ubranil stečaja, je bil znova v težkem položaju. Pred več kot desetletjem potrjena prisilna poravnava, s katero je telekomunikacijski operater v daljno prihodnost preložil plačilo večine dolgov, se je iztekla. V tem času se DUTB nikoli ni odločila za prodajo terjatev do T-2, saj je bilo odprto vprašanje, kdo je lastnik njegovega optičnega omrežja. Zaradi sodnega spora bi redkokateri vlagatelj tvegal nakup, saj bi lahko v najslabšem primeru ostal brez vsega.

Toda v začetku lanskega leta je v zgodbi o T-2 prišlo do točke preloma. Po prvotnem načrtu bi morala DUTB, ki je ob sanaciji bank prevzela terjatve od NLB, od T-2 prejeti okoli 55 milijonov evrov poplačila. Ker se to ni zgodilo, so v DUTB začeli pripravljati teren za prevzem podjetja, ki je po ocenah brez dolgov vredno več sto milijonov evrov. V tem primeru bi lahko zahtevali še ves denar, ki ga je T-2 od državnih bank dobil za izgradnjo optičnega omrežja, torej več kot sto milijonov evrov.

Ponavljajo švedske prakse z DUTB

Ker tega denarja ne T-2 ne njegov trenutni lastnik nimata, so v DUTB želeli lastniško prevzeti T-2 bodisi prek prisilne poravnave bodisi prek stečaja. Takšne načrte je imel del upravnega odbora v času, ko ga je vodil Boris Novak, nekdanji generalni direktor Pošte Slovenije. Toda februarja lani ga je vlada razrešila. Po naših informacijah je bil povod za to prav T-2. Novaka je zamenjal Franc Dover (SDS), izvršni direktor DUTB pa je postal Dimitrij Piciga, ki je med prvo Janševo vlado vodil novogoriški Hit. Takoj zatem sta DUTB in T-2 sklenila protokol o sodelovanju, s katerim sta se dogovorila o dodatnih zavarovanjih obveznosti oziroma odlogu njihovega plačila.

Zdaj se je DUTB odločila za prodajo terjatev. Toda poznavalci dogajanja opozarjajo, da bi bilo za državo in davkoplačevalce veliko bolj smiselno, da bi DUTB terjatve do T-2 obdržala v svojih rokah. Čeprav bo konec leta slaba banka prenehala delovati, bo namreč njeno premoženje prešlo pod okrilje Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Poleg dejstva, da se je DUTB za prodajo terjatev do T-2 odločila tik pred zamenjavo oblasti, si je ta manever očitno prizadevala na vsak način prikriti. Prav zaradi tega so verjetno v DUTB prodajo združili v paket s 15 ostalimi podjetji. Na enak način – na hitro in v paketih – je leta 2015 premoženje slabe banke na hitro prodajala tedanja vodilna ekipa, ki je prihajala iz Švedske in Finske, pri čemer so posredniki v nekaj mesecih ustvarili velike zaslužke. Kot je znano, si je prav takratni upravni odbor, ki ga je vodil Lars Nyberg, najbolj prizadeval za stečaj T-2.

Medtem se v T-2 borijo po svoje. Podjetje Garnol, ki je lastnik telekomunikacijskega operaterja, si je marca letos od večjega števila finančnih in drugih vlagateljev izposodil več kot 25 milijonov evrov. Med njimi je tudi podjetje Abphage, ki je povezano z Alešem Štrancarjem, direktorjem Bia Separationsa, ki je obogatel s prodajo te visokotehnološke družbe iz Ajdovščine. Kot smo razkrili, je iz Štrancarjevega kroga prišlo tudi 400.000 evrov visoko posojilo Zavodu Iskreni, ki je ideološko, politično in kadrovsko tesno povezan z NSi. Do zdaj je bil zavod tudi izdajatelj medija Domovina.je, a ga bo v kratkem dokončno prevzelo podjetje, katerega glavni financer bo Štrancar.