Novice Svet24

STA

Volišča se na aprilskih parlamentarnih volitvah še niso dobro zaprla, ko je obrambni minister in prvak Nove Slovenije Matej Tonin napovedal, da bo še pred imenovanjem nove vlade podpisal pogodbo za nabavo 45 nemških oklepnikov boxer, za katere bo država odštela 343,4 milijonov evrov.

Do Toninove napovedi je prišlo, ko je ustavno sodišče dva dni po volitvah sporočilo, da prepoved referenduma o nakupu boxerjev, ki jo je sprejel državni zbor, ni v neskladju z ustavo. Presojo je zahtevala Levica, ki že od začetka nasprotuje nakupu.

Najverjetnejši mandatar nove slovenske vlade in predsednik Gibanja Svobode Robert Golob je odhajajočega ministra še isti dan pozval, naj se vzdrži podpisovanja dolgotrajnih pogodb za nakup orožja »glede na to, da se bo v nekaj mesecih oblikovala nova vlada«.

Bobo

Obe preostali parlamentarni stranki SD in Levica, s katerima se Gibanje Svoboda pogovarja o oblikovanju koalicije, sta poudarili, da odhajajoča vlada nima več legitimnosti za sprejemanje odločitev o nakupu orožja.
Minister Tonin po drugi strani ne vidi ovir, da do podpisa pogodbe ne bi prišlo še v mandatu trenutne vlade. Po njegovih besedah gre za »povsem normalne tekoče zadeve«.

Goloba je povabil na obisk, da bi mu predstavil pogodbo za nakup, a je ta vabilo po poročanju več medijev zavrnil. Predsednik NSi naj bi kljub temu vztrajal, da bo do podpisa prišlo še pred zamenjavo oblasti.

Po ustanovni seji DZ le tekoči posli

Vlada ima v pravnem v smislu tudi po volitvah do konstitutivne seje državnega zbora poln mandat, pravi profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti in prvi slovenski pravosodni minister Rajko Pirnat. »Tekoče posle vlada začne opravljati, ko je opravljena konstitutivna seja državnega zbora,« je pojasnil za Novice Svet24. Do prvega zasedanja parlamenta v novem sklicu tako podpis pogodbe o nakupu oklepnikov ne bi bil sporen.

Po njegovih besedah je sicer drugo vprašanje, ali bi bilo to tudi politično primerno. Če pa bi obrambni minister Tonin pogodbo podpisal konec meseca, torej po ustanovni seji državnega zbora, bi s tem po oceni Pirnata presegel pooblastila. »V tem primeru bi se postavil na stališče, da podpis tako veliko pogodbe ni opravljanje tekočih poslov,« je poudaril pravni strokovnjak.

Sašo Švigelj

Podpis pogodbe tik pred koncem mandata?

Predsednik republike Borut Pahor bo v nedeljo sprejel predstavnike Državne volilne komisije, nato pa bo ustanovno sejo novega sklica državnega zbora sklical na petek, 13. maja. Kmalu zatem se bodo začeli prvi pogovori z vodji poslanskih skupin glede podpore za mandatarja.

»Pričakujem, da bom še isti dan, ko bom opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin, tudi v državni zbor poslal predlog za kandidata za predsednika vlade. To po moje pomeni, da bi lahko ob res zelo hitrih postopkih, če bo vladi do tega, če bo tudi državnemu zboru do tega, v prvem tednu junija dobili novo slovensko vlado,« je za nacionalno televizijo povedal predsednik Pahor.

Glede na to, da se postopki nakupa po Toninovih napovedih nadaljujejo, se postavlja vprašanje, ali bo predsednik NSi tik pred odhodom z ministrstva podpisal večstomilijonsko pogodbo za nabavo vojaške opreme.

PODVOJENA CENA

Cena nemških oklepnikov boxer, ki jih bo Sloveniji dobavila Organizacija za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), se je od prvega povpraševanja občutno povišala. Pred petimi leti bi za 56 oklepnikov država odštela 207 milijonov evrov (3,69 milijona na vozilo), zdaj pa bo po napovedih obrambnega ministrstva podpisana pogodba za nakup 45 osemkolesnikov v višini 343,43 milijona evrov (7,63 milijona evrov na vozilo). Prva dobava bo po pogodbi predvidena prihodnje leto, ko naj bi Slovenska vojska dobila eno vozilo, preostala vozila pa postopoma do leta 2026, so konec aprila napovedali na ministrstvu za obrambo.

Simoniti Cerkvi podaril Blejski otok za 45 let

Ne bi bilo prvič, da bi vlada Janeza Janše med opravljanjem tekočih poslov sprejela odločitev, ki ima dolgotrajne posledice. Minister za kulturo iz SDS Vasko Simoniti je leta 2008, teden dni pred zamenjavo oblasti, z ljubljansko nadškofijo sklenil poravnavo, s katero je Rimskokatoliška cerkev (RKC) dobila v dar še preostale tri nepremičnine na Blejskem otoku in otok zastonj v najem za 45 let.

V zameno je RKC umaknil tožbo proti državi, ki jo je vložila na strasbourško sodišče za človekove pravice. Minister Simoniti oziroma RKC je v poravnavo vključila tožbo, ki jo sodišče v Strasbourgu uradno sploh ni sprejelo. Država se je s podpisom poravnave celo zavezala, da dogovora ne bo izpodbijala pred sodišči.

Pred sklenitvijo poravnave je država petnajst let vztrajala, da je imel edini slovenski otok še veliko pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji poseben status kulturnega spomenika nacionalnega pomena, zaradi česar otoka in preostalih treh nepremičnin na njem razen cerkve ni mogoče vrniti v naravi.
Zaradi Simonitijeve poteze je bila proti ministru vložena kazenska ovadba, ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa je kasneje prek državnega pravobranilstva vložilo tožbo proti ljubljanski nadškofiji za ugotovitev ničnosti sporazuma, a je sodišče tožbo zavrnilo. Rimskokatoliška cerkev bo tako do leta 2053 brezplačno uporabljala Blejski otok.