To še posebno skrbi, ker so aktualne številke črne. Med 254.000 Slovenci, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je kar 97.000 upokojencev, kar je 19,5 odstotka vseh upokojencev.
97.000 slovenskih upokojencev živi pod pragom revščine.
Sicer je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) iz začetka lanskega leta v Sloveniji 435.715 starejših od 65 let. Ta postavka bo še naraščala, kar ugotavlja evropski statistični urad Eurostat, ki napoveduje, da je razmeroma visoka rast števila starejšega prebivalstva predvidena vse do leta 2050, ko bo v državi kar okoli 620.000 prebivalcev, starejših od 65 let.
Urad napoveduje tudi, da se bodo trendi rasti umirili šele po letu 2050, ko je mogoče pričakovati tudi zmanjšanje števila starejših. Šele v razmeroma oddaljeni prihodnosti (okoli leta 2100), navajajo, pa je mogoče pričakovati populacijo starejših s predvidenim številom manj kot 600.000, točneje 591.000 prebivalcev. Te podatke je pod drobnogled vzelo tudi združenje za dostojno starost Srebrna nit in izpostavilo, da bo ena od glavnih skrbi naslednje in vseh prihodnjih vlad morala postati skrb za starejše. Dozdajšnje vlade se namreč po njihovo niso posebej izkazale, nalagajo jim celo »zanemarjanje celovite skrbi za starejše v zadnjih dvajsetih ali celo tridesetih letih,« so njihove besede.
»Starejša populacija je potisnjena na obrobje družbe, noben državni organ se sistematično in celovito ne ukvarja z njo.« Srebrna nit
Spet same obljube
Kot poudarja Srebrna nit, »je starejša populacija potisnjena na obrobje družbe, noben državni organ se sistematično in celovito ne ukvarja z njo. Razmere na tem področju jasno izkazujejo in potrjujejo potrebo po ustanovitvi samostojnega ministrstva za starejše, ki bo v celoti in s kontinuiteto delovanja odgovorno za ta del prebivalstva Slovenije,« so dejali in dodali, da pričakujejo, da bodo utemeljena pričakovanja glede njegove ustanovitve zapisana v skorajšnji koalicijski pogodbi, ki bo novo vlado zavezala k udejanjenju te zahteve. Opozarjajo, da je bilo v koalicijski pogodbi 2020–2022 zapisano veliko dobrega za starejše, zelo malo pa je bilo uresničenega.
S starejšimi se ne ukvarja niti urad za demografijo, ustanovljen oktobra 2020. »Ko beremo, kdo vse je tam zaposlen, ni to niti približek urada za demografijo, kot ga potrebujemo, smo si ga želeli in ga pričakujemo. Gre samo še za en primer organa, kjer vladajoče stranke koalicije, predvsem najmočnejše SDS, vanj umeščajo svoje strankarske kadre, med katerimi je težko najti osebe s primernimi (kaj šele dobrimi) strokovnimi in zaposlitvenimi referencami za delo na področjih urejanja medgeneracijskih razmerij, predvsem pa urejanja nezavidljivega položaja okoli 430.000 ljudi, starejših od 65 let,« so povedali.
To je realnost
»Od urada za demografijo ni mogoče obetati česa več kot objave statističnih podatkov, pretakanja dodeljenega denarja v birokratske postopke, za starejše pa se ne bo prav nič izboljšalo,« poudari in doda, da se bodo še naprej z njimi ukvarjali prekarno zaposleni zdravstveni in negovalni kadri, »ki bodo pregorevali v pogosto neprimernih (prevelikih in z nižjim bivalnim standardom) domovih za starejše, ter družinski člani in drugi bližnji.«
Čast države glede ranljivih slovenskih seniorjev še najbolj rešujejo humanitarne organizacije, med drugimi Slovenska karitas, ki jim s svojimi programi pomaga preživeti. Na včerajšnji novinarski konferenci so povedali, da so v letu 2021 med skupno 114.000 osebami pomagali tudi kar 26.700 starejšim s hrano ali denarjem, pa tudi s psihosocialno pomočjo.
Iz dveh pokojnin na eno
Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je naznanil, da začenjajo novo dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, namenjeno predvsem pomoči starejšim in vključevanju trajno nezaposljivih ter podpori ljudem z minimalno plačo ter nizkimi prihodki v Sloveniji. »Zakaj smo v tej akciji izpostavili tudi starejše? Ker se zavedamo, kako ranljivi so, in da se je v zadnjih letih njihov položaj še poslabšal. Trenutno so zelo prizadeti, ker se hrana, energenti in drugi življenjski stroški tako višajo,« je izjavil. Povedal je, da se seniorji s stisko pogosto soočijo, ko izgubijo življenjskega sopotnika in ostanejo sami. »Ko sta bila še oba, sta finančno nekako zmogla, potem pa vsa finančna bremena padejo na ene rame, en prihodek, eno pokojnino.«
Alenka Petek, socialna delavka Škofijske karitas Ljubljana navede primer para, oba invalidsko upokojena, ki sta, dokler sta bila še skupaj, nekako zmogla preživeti.
»Ko pa je Markova soproga preminila, je ostal sam z enim prihodkom. Povedal nam je, da kljub temu, da sta z ženo imela malo denarja, je z jim skrbno ravnala in delala čudeže, da je šlo. Gospod je po njeni smrti v stiski, k nam prihaja skoraj vsak dan, rabi pogovor, opolnomočenje.
Kako je to mogoče?
Petkova opozori tudi na varstveni dodatek, namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, vendar ga v Sloveniji prejema le okoli 22.600 ljudi, čeprav pod pragom revščine živi 97.000 starejših od 60 let! Ugotavlja, da ga ne uveljavljajo, ker jih je strah, da bi dodatek, ki bi ga prejemali, po smrti morali vračati njihovi otroci.
Varstveni dodatek prejema le okoli 22.600 ljudi, čeprav pod pragom revščine živi 97.000 starejših od 60 let.
Slovenska karitas torej v tem tednu začenja redno vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti. Namenjena je predvsem pomoči starejšim, vključevanju trajno nezaposljivih in podpori ljudem z minimalno plačo ter nizkimi prihodki. Zbrana sredstva bodo namenjena predvsem za materialno pomoč v obliki hrane in higienskih pripomočkov ter za plačilo najnujnejših položnic, so pojasnili pri organizaciji. Lani so v akciji zbrali 323.900 evrov, s katerimi so pomagali najbolj prizadetim izmed 89.750 oseb, ki jim Karitas materialno pomaga na 308 razdelilnih mestih po Sloveniji.