Ministrstva odhajajoče vlade Janeza Janša so v poldrugem mesecu objavila 100 javnih razpisov za nova delovna mesta. V polovici primerov oziroma natančneje v 49 odstotkih primerov so razpise objavila ministrstva za okolje in prostor, finance in notranje zadeve, ki jih vodijo vidni člani SDS.
Največ, kar 17 prostih delovnih mest je v času od 24. marca do včeraj objavilo ministrstvo za okolje, od tega sicer le štiri za nedoločen čas. Med kadri, ki jih išče ministrstvo Andreja Vizjaka, je največ svetovalcev oziroma višjih svetovalcev. Trenutno je odprtih še 12 razpisov, na katerih rok za prijave znaša le osem koledarskih dni.
Da jim močno primanjkuje kadrov, so mesec dni pred volitvami očitno spoznali tudi na geodetski upravi, ki prav tako spada po okoljsko ministrstvo. Geodetska uprava je aprila namreč objavila razpise za sedem prostih delovnih mest, od tega šest za nedoločen čas. Geodetska uprava z razpisi išče izključno svetovalce in višje svetovalce.
V polovici primerov so razpise za nova delovna mesta objavila ministrstva za okolje in prostor, finance in notranje zadeve, ki jih vodijo vidni člani SDS.
Ministrstvi za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS), in notranje zadeve, na čelu katerega je Aleš Hojs (SDS), sta od začetka predvolilne kampanje objavili po 16 prostih delovnih mest. Pri tem izstopa Hojsovo ministrstvo, saj je kar 15 razpisov namenjenih za sklenitev nove zaposlitve za nedoločen čas.
Na četrtem mestu najboljših vladnih zaposlovalcev v volilnem času je ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi minister iz vrst stranke Konkretno Boštjan Koritnik in kjer iščejo 15 novih ljudi, od tega 11 za nedoločen čas. Naslednje na spisku je ministrstvo za gospodarstvo, kjer pod vodstvom predsednika stranke Konkretno, ki se na aprilskih parlamentarnih volitvah ni uvrstila v državni zbor, iščejo »le« šest novih zaposlenih.
Številne razrešitve že na prvi seji
Vlada Janeza Janše se je praktično že po prvi nočni seji začela soočati s kritikami opozicije in dela strokovne javnosti o političnem kadrovanju. Javnost je ob prevzemu oblasti od nove vlade pričakovala prve konkretne ukrepe v boju proti novemu koronavirusu, a je vlada svojo prvo sejo v večini posvetila kadrovskim čistkam.
Javnost je po imenovanju nove vlade v državnem zboru in med prvo nočno sejo pričakovala sporočilo o načrtu za spopadanje z epidemijo novega koronavirusa, medtem ko je novopečena vlada sredi noči najprej sporočila, da je zamenjala vrh policije in vojske, skupno pa je na ustanovni seji opravila 40 imenovanj.
Vlada je že na svoji prvi seji razrešila generalno direktorico policije Tatjano Bobnar in načelnico generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc. Obe sta bili na položaj imenovani v času vlade Marjana Šarca kot prvi ženski na čelu vojske in policije v zgodovini samostojne države. Odločitev, da vodenje obeh represivnih organov prevzameta ženski, je močno odmevala tudi v tujini. Med bolj odmevnimi kadrovskimi potezami prve vladne seje sta bili še razrešitvi direktorja obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo Dejana Matijeviča ter direktorice vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Kristine Plavšak Kranjec.
Vlada je za vršilca dolžnosti Ukoma imenovala nekdanjega novinarja in poslanca SDS Mira Petka, tedanjega kolumnista Demokracije, strankarskega glasila SDS v večinski madžarski lasti. Odločitev o imenovanju Petka za vršilca dolžnosti Ukoma je očitno vlada sprejela na hitro, saj je teden dni pozneje brez obrazložitve Petka razrešila, na njegovo mesto pa je začasno imenovala prvega odgovornega urednika Nove24 Uroša Urbanijo.
Med bolj odmevnimi so bile še menjave na vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Doma in po svetu je odmevala tudi prva predčasna zamenjava generalnega direktorja statističnega urada v zgodovini Slovenije. Vlada Marjana Šarca je Bojanu Nastavu petletni mandat podelila avgusta 2019, Janševa vlada pa ga je dobra dva meseca po prevzemu oblasti brez obrazložitve zamenjala.
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je po razrešitvi Nastava premierja Janeza Janšo v pismu pozval k pojasnilom glede zamenjave generalnega direktorja Statističnega urada Republike Slovenije. Pismo je evropski komisar poslal, ker je »komisija zavezana zagotavljanju popolnega spoštovanja načel nepristranskosti in strokovne neodvisnosti nacionalnih statističnih organov, kot to določa zakonodaja Evropske unije«. Že med prvim valom epidemije je vlada zamenjala še direktorja zavoda za blagovne rezerve in direktorico Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V času vlade Janeza Janše se je število zaposlenih v javnem sektorju povišalo za več kot 5000.
Pospešeno kadrovanje
Tretja Janševa vlada je zgolj v prvih devetih mesecih izvedla 1117 imenovanj in 395 razrešitev, medtem ko je njena predhodnica, ki jo je vodil Marjan Šarec, v 18 mesecih mandata opravila 1599 imenovanj in 440 razrešitev. Prvak SDS je v času, ko je bila stranka del opozicije, vseskozi opozarjal na pomembnost vitkega državnega aparata, s prihodom na oblast pa se je to spremenilo. Janševa vlada je namreč v dobrih dveh letih mandata poskrbela za več kot 5000 dodatnih zaposlitev v javnem sektorju.
