Na prvi pogled so bili škofje v letošnji izjavi, pod katero je podpisan novopečeni predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novi novomeški škof Andrej Saje, manj neposredni kot v preteklosti. Spomnimo se denimo njihovega odkritega poziva iz leta 2014, kjer so se omenjajoč »krizo, ki pretresa Slovenijo kot pravno državo«, aktivno postavili na stran takrat zaprtega Janeza Janše, kar je razburilo tako politično levico kot tudi desnico: takratni prvak SLS Franc Bogovič je zgroženo ugotavljal, da je »komentiranje sodb, ki se spremenijo v agitacijo za eno politično stranko in njenega pravnomočno obsojenega voditelja, za Cerkev neprimerno in nesprejemljivo«.
Predsednik SŠK Andrej Saje ponavlja za SDS: izključevanje je škodljivo
Škof Saje je v letošnje škofovsko pismo vernikom zapisal, da k pravicam družbenih bitij »sodi tudi skrb za skupno življenje«, ki se po njegovo ne izraža le, »če vsi spoštujemo določene skupne vrednote, kot so spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe, enakopravnost, svoboda, solidarnost, mir, pravičnost in resnica«. Različni pretresi v okolju, v katerem živimo, po Sajetovem pisanju razodevajo, »da so ogrožene temeljne vrednote«, kot najpomembnejši vzvod, »s katerim lahko vsaka državljanka in državljan ščitita temeljne vrednote«, pa prvak slovenskih škofov omenja demokratične volitve: »Pri tem smo poklicani k umnemu in razsodnemu ravnanju. Ne pustimo, da o nas in naši usodi odločajo drugi.«
Saje, kako predvidljivo, sklene, da je »vnaprejšnje izključevanje kogarkoli iz demokratičnega odločanja posameznikov in skupin ali odrekanje legitimnosti določenemu delu državljank in državljanov pri oblikovanju naše skupne prihodnosti nesmiselno in škodljivo«, s čimer je jasno in neprikrito nakazal, da RKC na Slovenskem tudi pred aktualnimi parlamentarnimi volitvami svojim vernikom sugerira, naj obkrožijo politično opcijo, ki praktično z istimi besedami opozarja na »izključevalnost« tistih političnih strank, ki so že pred volitvami napovedale, da ne bodo sodelovale s SDS in tistimi strankami, ki sodelujejo s to stranko in ji pomagajo vladati: daleč največja verska skupnost na slovenskem – RKC – svojim vernikom torej tudi letos predlaga, naj volijo SDS.
Politične rekvizite je SDS delila kar pri sveti maši
O tem, da so pripadniki SDS s predvolilnimi prijemi že agitirali po določenih cerkvah, je že poročal Štajerski tednik, deljenje političnih rekvizitov med samo sveto mašo in po njej na dvorišču pred cerkvijo v Leskovcu pa je obsodil tudi pater Tarzicij Kolenko: »V Leskovcu mašuje pater Jože Petek, tako da je bila ta odločitev o deljenju političnih rekvizitov njegova, v Vidmu tovrstnega deljenja ni bilo, smo pa imeli izredno lepo mašo na cvetno nedeljo.«
Številni duhovniki mlajše generacije, s katerimi smo govorili, izjave škofov minulo nedeljo sicer niso prebrali, ne nameravajo pa je niti prihodnjo nedeljo. Ker se jim to ne zdi pomembno in ker menijo, da bi tako ravnal tudi Jezus. »Skrb za ljudi je skrb za slehernega človeka, politična orientiranost posameznika tukaj nima prav nobene teže oziroma veljave,« pravi Urban, župnik ene od slovenskih srednje velikih župnij: »Ne, politika ni za duhovnike, mi imamo dovolj svojega dela.«
RKC in SDS sta močno povezani, česar niti ne skrivajo večPa vendarle je vez med stranko SDS, ki je NSi kljub oznaki »krščanski demokrati« v imenu povsem prevzela primat nad slovensko različico institucionaliziranega rimokatolištva, izjemno močna. Moralni teolog Janez Juhant, dolgoletni programski svetnik nacionalne televizije, je knjigo o Lambertu Ehrlichu, slovenskem teologu, etnologu in politiku, ki je, med drugim, v času nemške okupacije v drugi svetovni vojni odločno nasprotoval komunistični revoluciji in je aprila 1942 italijanskim vojaškim oblastem izročil predloge za uničenje partizanstva, kakopak obelodanil točno zdaj, v razgretem času tik pred volitvami. Na predstavitvi Juhantove knjige v začetku aprila je bil seveda prisoten tudi premier Janez Janša in Juhant je v nedavnem intervjuju za verski tednik Družina povedal, da »današnje razmere, zlasti vojna, s katero skuša Putin nasilno podjarmiti Ukrajino, potrjujejo to izključevalno, protiversko in nečloveško ost, zato je za Slovenijo in za svet pomembno, kako Janševa vlada, Janša osebno, Matej Tonin in drugi člani to prepoznavajo in vplivno spodbujajo solidarnost Evrope in sveta z zatiranimi Ukrajinci. Prepustiti se zgolj zemeljskim okvirom je levičarska, omejena agenda, ki razdvaja, izločuje in uničuje druge in ne dovoljuje, da bi ljudje sodelovali.«
Madžarski kapital za obnovo beltinske farne cerkve, škof Štumpf molči
Juhant poleg še drugega najvidnejšega moralnega teologa slovenske Cerkve, Ivana Štuheca, ter murskosoboškega škofa Petra Štumpfa velja za najtrdnejšega Janševega zagovornika in najzvestejšega podpornika. Družno so podprli idejo o ukinitvi urada za verske skupnosti, ki je pri nas deloval od leta 1993, na njegovo mesto pa je aktualna Janševa vlada maja lani postavila Svet za nerešena vprašanja s Katoliško cerkvijo, družno so zaploskali Janši, ko je v sklopu protikoronskih ukrepov konec leta 2020 verskim delavcem, med katerimi je daleč največ tistih iz RKC, zvišal državno kritje socialnih prispevkov. Kaj točno snujejo v sklopu tradicionalnega srečanja vernikov iz Slovenije in Hrvaške, ki se ga bodo 8. oktobra letos na posebno povabilo udeležili tudi katoličani iz Madžarske, murskosoboška škofija naj bi postavila spominsko ploščo tudi v madžarskem jeziku, madžarski kapital pa naj bi pomagal obnoviti župnijsko cerkev v Beltincih, uradno še ni mogoče ugotoviti. Škof Štumpf je naše povabilo na pogovor namreč zavrnil s pojasnilom, da se do volitev o tem ne bo pogovarjal. Pa ne, gospod škof, da nad usodo prilivanja madžarskega kapitala v župnijo Beltinci, kjer so, prav tukaj, pred beltinsko cerkvijo, domačini leta 1919 zahtevali konec madžarske nadvlade in priključitev k matičnemu slovenskemu narodu, bdi volilni rezultat oziroma Janševa volilna zmaga?