Odločitev Borisa Popoviča je presenetljiva zato, ker se v zadnjem obdobju ni veliko oglašal na politični sceni. Na preboj v državni zbor ne more upati, zato se zastavlja vprašanje, kakšen je njegov motiv v tej predvolilni kampanji.
Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo ima svoje kandidate v vseh 88 okrajih. Med njimi je kopica mladih, politično neznanih imen. Še najbolj znan je Darko Peljhan, ki kandidira v idrijskem volilnem okraju, s Popovičem pa se je pred desetletji podil po relijih. Precej je tudi ljudi iz Istre, ki kandidirajo v drugih okrajih po Sloveniji. Med njimi je njegov sin Nik Popovič, ki bo glasove zbiral v dveh okrajih v Šiški in na Viču.
Glavni poudarek Popovičeve liste je sicer digitalizacija Slovenije, vrnitev demokracije in posodobitev gospodarstva, razglaša pa se za novo sredinsko stranko. Prav zato se porajajo vprašanja, ali ni njegova lista zgolj potaknjenec, s katerim želijo v razdeljeni Sloveniji politični akterji »odvzeti« glasove nasprotni strani. Liste Borisa Popoviča namreč javnomnenjske raziskave sploh ne zaznavajo, glede na šibko volilno kampanjo in skromno kadrovsko zasedbo pa je povsem nemogoče pričakovati, da bi prestopila parlamentarni prag. Vprašanje, kakšen je njegov motiv oziroma cilj na teh volitvah, smo prejšnji teden zastavili tudi Popoviču, a nanj ni odgovoril.
Morda je motiv denarni, saj so politične stranke in liste, ki na volitvah dobijo več kot odstotek glasov, upravičene do povrnitve stroškov volilne kampanje. Odstotek glasov pomeni približno 10 tisoč glasovnic, kar je na državni ravni dosegljivo tudi za Popovičevo listo. Glede na to, da njegova lista nima zaposlenih, bi to lahko bila dobrodošla finančna injekcija.
Morda je motiv denarni, saj so politične stranke in liste, ki na volitvah dobijo več kot odstotek glasov, upravičene do povrnitve stroškov volilne kampanje. Odstotek glasov pomeni približno 10 tisoč glasovnic, kar je na državni ravni dosegljivo tudi za Popovičevo listo. Glede na to, da njegova lista nima zaposlenih, bi to lahko bila dobrodošla finančna injekcija.
Prva hipoteza o njegovem motivu pravi, da je njegova lista zgolj trojanski konj trenutne vladne koalicije, saj naj bi z mladim všečno propagando odtegnil glasove Gibanju Svoboda, Levici in še kakšni protestni stranki, za katero se navdušujejo mladi. Nasprotno nekateri trdijo, da bo posegal prav v desnosredinski bazen, saj je v preteklosti sodeloval tudi z SDS in nekdanjo SLS. Lani se je poskušal pridružiti Počivalškovi SMC, a je bil del tedanjega vodstva te stranke odločno proti. Zato naj bi se s samostojno kandidaturo želel maščevati za košarico, ki jo je dobil. Ob tem bi lahko bil njegov motiv zgolj oglaševanje pred jesenskimi županskimi volitvami, na katerih je že napovedal udeležbo.
Koprskim kandidatom bo znižal možnosti
Popovič je sicer že preizkušen politični maček: z listo Slovenija je naša je na volitvah leta 2004 osvojil 2,62 odstotka glasov, leta 2011 pa je s svojim Avionom sklenil predvolilno koalicijo s SDS Janeza Janše, a so njihovi skupni kandidati v Istri dosegli slab izid. Nato se je bratil z Jankovićevo Pozitivno Slovenijo, načrtoval je tudi skupno listo z drugimi župani, a iz vsega skupaj ni bilo nič. Popovič je sicer v registru političnih strank pri notranjem ministrstvu zabeležen kot predsednik kar štirih političnih strank, kar v slovenskih razmerah predstavlja rekord. Nedvomno bo njegova kandidatura škodovala drugim koprskim kandidatom. Zakaj? Boris Popovič kandidira v obeh koprskih okrajih, kjer še vedno uživa nekaj zaupanja, zato bo zagotovo prejel nekaj odstotkov glasov, s tem pa znižal rezultat drugim kandidatom v koprskih okrajih.
