Novice Svet24

Po veljavni zakonodaji je teoretično, očitno pa tudi praktično bivanje dokaj preprosto prijaviti (ne le tujih delavcev) brez vedenja lastnika nepremičnine. Seveda je v primeru ponarejanja listin to kaznivo dejanje, a takšni primeri niso redki.

Da je na njenem naslovu en tuji delavec prijavljen že več kot leto dni, preostalih sedem pa zadnji mesec, je naša sogovornica naključno izvedela pred nekaj dnevi. Presenečena je najprej menila, da gre za zmoto, a se je izkazalo, da je njeno ime in naslov nekdo zlorabil. Zgodba, v kateri se je znašla nehote in nevede, je skoraj filmska.

Na naslov Marije P. se je prvi tuji delavec (kot je razvidno iz dokumentov, ki jih je kasneje pridobila) prijavil leta 2021. V Sloveniji je sicer kot nerezident delal od leta 2017, a ni imel urejenega začasnega ali stalnega bivališča. Nato so mu ga »uredili« na Ptuju, na naslovu, kjer nikoli ni živel in je bil (ne)naključno izbran.

Ker v letu dni tega nihče ni ugotovil, so nato na isti naslov prijavili še sedem tujih delavcev iz različnih držav Balkana. Da so to lahko storili, so prijavitelji morali predložiti soglasje lastnika nepremičnine. »Soglasje je bilo ponarejeno. Najbolj me skrbi in obenem čudi, da so moj podpis precej dobro ponaredili,« pove gospa, vidno pretresena zaradi dogodkov.

Na vaš naslov se lahko prijavi kdorkoli

Štajerski tednik

Ta nenavadna zgodba odpira več vprašanj. Eno izmed njih je, kako je mogoče prijavo na naslov lastnika nepremičnine urediti, ne da bi ta v postopku dokazal istovetnost s predložitvijo osebnega dokumenta. Boris Miočinović z Upravne enote Ptuj pojasni, da po zakonu za prijavo bivališča ni obvezno, da se lastnik nepremične osebno udeleži postopka prijave na upravni enoti, enako ni zahtevano, da je njegova izjava overjena: »Zadostuje soglasje, podano pisno. Zakon o prebivališču namreč ne zahteva overitve podpisa lastnika nepremičnine. To pomeni, da mora referent, ki zadevo vodi, predloženo pisno izjavo jemati kot verodostojno in izraz volje lastnika. Preveri le, ali so točni vsi podatki in ali so skladni s tistimi v zemljiški knjigi. V tem primeru je to bilo storjeno.«

Po podatkih UE Ptuj je število prijavljenih tujcev na našem območju v petih letih izrazito naraslo, kar pričakujejo tudi v prihodnje. Leta 2021 so obravnavali skoraj 5000 vlog za prijavo bivališča; gre za podaljšanje dovoljenj za delo in bivanje tujcev, združitev družine in druge razloge (nakup nepremične), šolanje, poslovanje ... V podatku so zajeti tako delavci kot njihovi svojci. 

Miočinović opozarja, da je osem tujcev, ki so imeli fiktivno prijavljeno prebivališče na Ptuju, dovoljenje za prebivanje v Sloveniji pridobilo na drugih upravnih enotah, večina v Brežicah: »Za nobenega med njimi se postopek prijave izdaje dovoljenja za delo in prebivanje ni urejal na Ptuju. Že pridobljeno dovoljenje jim je omogočalo, da so naslov bivanja lahko uredili kjerkoli v državi.«

Najnovejše ugotovitve sicer kažejo, da tega niso urejali tujci, pač pa posameznik, ki naj bi imel njihova pooblastila. Je šlo za njihovega delodajalca ali koga drugega, bo ugotovljeno v nadaljnjih postopkih.

»Dejstvo je, da to ni edini primer fiktivnih prijav. Razmeroma veliko jih je in niso omejeni zgolj na tujce. Žal se takšne zadeve praviloma ugotovijo šele, ko postanejo sporne kot v tem primeru. Gospa je bila pravzaprav zelo hitro obveščena o tem,« pravijo na ptujski upravni enoti. Ker v tem primeru vse do zdaj ni bilo znakov sumljive prakse, se je UE Ptuj odzvala šele na opozorilo odvetnika oškodovanke. Kako in zakaj je policija začela preverjanje, niso povedali, razlogov je lahko več. Možno je, da so bili obveščeni o sumu storitve kaznivega dejanja ali da so do ugotovitev prišli v rutinskih postopkih preverjanja.

Prijavljeni na Ptuju, delajo za podjetje na Dolenjskem

Vseh osem delavcev, ki so bili prijavljeni na naslovu Marije P., je zaposlenih v Sloveniji v enem izmed podjetij na Dolenjskem. Neuradno naj bi šlo za podjetje iz Brežic. Zakaj se niso prijavili na območju, kjer ima sedež njihov delodajalec, še ni znano.

Seveda niti sedež podjetja ne pomeni, da delajo v Sloveniji. Ogromno jih je prijavljenih in zaposlenih v slovenskih podjetjih, svoje delovne naloge pa opravljajo v tujini.

Na ptujski upravni enoti pravijo, da je različnih oblik fiktivnih prijav veliko, takšnega primera, kot ga obravnavajo zdaj, kjer gre za ponarejanje in overitev lažne vsebine, pa še niso imeli.