Dva tedna po začetku ruske invazije v Ukrajini postaja vse bolj jasno, da te vojne prav kmalu ne bo konec. Pogajanja med sprtimi stranmi potekajo počasi, za zdaj pa so pogovori osredotočeni na umik civilistov z obleganih območij, manj pa na ustavitev oboroženega spopada, ki vsak dan terja nove žrtve. Z zaostrovanjem vojne vse več Ukrajincev zapušča domove in išče varnost na zahodu države ali v Evropski uniji.
Iz Ukrajine, ki šteje nekaj več kot 44 milijonov ljudi, bi se po ocenah visokega predstavnika EU za zunanje zadeve Josepa Borrella v EU lahko zateklo tudi do pet milijonov beguncev. Po najnovejših podatkih Združenih narodov je od 24. februarja, ko je Rusija začela obsežno invazijo na Ukrajino, to državo zapustilo že skoraj dva milijona ljudi. Več kot polovica jih je odšla na Poljsko, drugi pa so se podali v Moldavijo, Romunijo, na Madžarsko, Slovaško ali v druge države EU, poroča STA. Mnogi zatočišče najdejo pri sorodnikih v tujini, maloštevilne begunce iz Ukrajine pa je že mogoče najti tudi v Sloveniji. Njihovo število se bo predvidoma povečevalo.
Kolektivna zaščita
Notranji ministri EU so se že prejšnji teden soglasno strinjali o aktiviranju direktive oziroma mehanizma o začasni zaščiti, ki se avtomatično aplicira tudi na Ukrajince pri nas, ko bo ta uradno sprejeta. Začasna zaščita je mehanizem za izredne razmere, ki se lahko uporabi v primeru množičnega prihoda oseb in katerega cilj je zagotoviti takojšnjo in kolektivno zaščito (to je brez obravnave posameznih prošenj) razseljenim osebam, ki se ne morejo vrniti v svojo državo izvora. Te pravice vključujejo prebivanje, dostop do trga dela in stanovanj, zdravstveno pomoč in dostop do izobraževanja za otroke. Ko bo sklep sprejet, bo aktivirana začasna zaščita za začetno obdobje enega leta, ki pa se lahko podaljša.
Eno od področij, ki je nujno za čimprejšnjo vključitev prišlekov v normalno življenje, je možnost odprtja bančnih računov. Kot večina drugih stvari, ki so za večino nas samoumevne, imeti odprt račun na banki za tujce ni preprosta stvar, kot je v anonimnem zapisu razkril tujec, ki že pet let živi in dela kot samostojni podjetnik v Sloveniji, kamor je prišel kot begunec. V objavi na Facebooku na strani skupnosti Tukaj smo je avtor opisal svojo izkušnjo, ko so mu na eni od osrednjih slovenskih bank brez pojasnil zaprli račun, vse zaradi države izvora. »Potem pa nas obsojajo, da smo mi tisti, ki se ne želimo prilagoditi,« je ob tem zapisal anonimni avtor.
Tvegane države
O možnosti odprtja bančnega računa za begunce smo povprašali Banko Slovenije, ki je zapisala, da »zakon, ki ureja to področje, načeloma ne pozna omejitev v zvezi z odpiranjem transakcijskega računa pri banki. Ob tem pojasnjujemo, da gre pri odpiranju tega za odločitev banke, ali bo z določeno stranko sodelovala ali ne.« Nadalje so iz službe za odnose z javnostmi še pojasnili, da je »do osnovnega plačilnega računa v skladu z zakonom upravičen vsak potrošnik, ki zakonito prebiva v EU, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč. Osnovni plačilni račun morajo potrošnikom ponujati vse banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki vodijo plačilne (transakcijske) račune potrošnikov. Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa mora banka sicer zavrniti, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.« In bržkone je ravno tu zanka, nekatere banke se namreč lahko izognejo morebitnim zapletom tako, da se preprosto izognejo poslovanju z ljudmi iz držav, ki so na seznamu tveganih držav, ki je objavljen na straneh Urada RS za preprečevanje pranja denarja.
Ovire na poti
To je posebej relevantno ta trenutek, saj je tudi Ukrajino mogoče najti na tem seznamu, natančneje na seznamu držav »s povečanim tveganjem«. Če so se banke pripravljene odpovedati majhnemu številu strank v zameno za mir pred regulatorji, to najlažje dosežejo tako, da preprosto odpovedo oziroma omejijo storitve državljanom več deset držav s črne liste EU. Tam so poleg Ukrajine še ostale države, katerih državljani so se zatekli v Slovenijo, kot so Afganistan, Sirija, Egipt, Irak, Iran, Palestina. S tem se ljudi lahko postavi v absurden položaj, kajti v EU so diskriminirani na podlagi tega, ker je v njihovih državah izvora prisoten terorizem – ta isti terorizem, zaradi katerega so prebegnili.
