Medtem ko se redno zaposleni lahko veselijo podatkov o višji povprečni plači in napovedi, da se bodo plače višale tudi v letu 2022, se številni samostojni podjetniki te dni držijo za glavo. Višja je namreč povprečna plača redno zaposlenih, višje prispevke morajo plačevati samozaposleni. Ne glede na to, kaj se je dogajalo z gospodarstvom, se prispevki podjetnikom postopoma dvigujejo vsako leto. Tako so pred desetimi leti znašali manj kot 300 evrov, v naslednjem mesecu bodo znašali 452 evrov oziroma kar 25 evrov več kot v preteklem letu in 150 evrov več kot leta 2012. Najbolj so se povišali v zadnjih treh letih. Leta 2019 so znašali še 385 evrov, leta 2020 401,98, lani 425 evrov, letos se bodo, kot rečeno, že s tem mesecem dvignili na 452 evrov.
Enim dodatki, drugim višji prispevki
Če smo že v preteklih letih opozarjali na absurd, da se prispevki zvišujejo predvsem na račun višjih plač v javnem sektorju, je zadnji dve leti položaj za samostojne podjetnike še toliko težje razumljiv, saj bodo višje prispevke plačevali predvsem zaradi milijarde evrov koronskih dodatkov, ki so jih prejeli zaposleni v javni upravi. Statistično so se ti dodatki namreč prištevali k plačam, kar se je seveda odrazilo v višji povprečni plači. K izračunu te se upoštevajo tudi regres in nagrade za uspešnost oziroma božičnice, o katerih lahko espeji (s. p.) samo sanjajo.
Zmanjšanje prihodkov espejev
Kako so podjetniki poslovali lani, še ni znano, saj je rok oddaje letnih poročil 31. marec. So pa trenutno na voljo podatki za leto 2020, ki kažejo, da se je število espejev v tem obdobju zmanjšalo ter da so se njihovi prihodki zmanjšali za kar pet odstotkov, neto podjetnikov dohodek pa za kar 6,2 odstotka. Vzroke gre iskati v epidemiji, ki je številne dejavnosti močno okrnila ali celo ukinila. Prihodki samozaposlenih so se tako znižali, hkrati pa so se povečali stroški poslovanja. Letos je treba k temu dodati inflacijo, ki razpoložljivi dohodek najmanjših podjetnikov še zmanjšuje.
Bi morali espeji prispevati več?
Kljub navedenim dejstvom se občasno pojavljajo težnje k zvišanju davčnih obremenitev za samozaposlene. Najbolj na udaru so tako imenovani »normiranci«, ki poleg prispevkov v socialno, pokojninsko in zdravstveno blagajno plačajo le štiri odstotke davka. Dejstvo je, da to davčno ugodnost izkoriščajo nekateri bolje plačani posamezniki, kot so zdravniki in profesorji na fakultetah, ki si poleg redne zaposlitve omislijo še normirani s. p. in tako prejemajo plačilo za dodatno delo, ki ga opravijo. Tako imamo v istem košu ljudi, ki brez statusa »normiranca« ne bi imeli niti za preživetje, in ljudi, ki status izkoriščajo za »davčno optimizacijo« in bogatenje. Med 98.000 espeji pa je kar 47.000 normiranih.
Prvi mož Fursa Ivan Simič je tako še v času, ko je predstavljal paket antibirokratskih ukrepov, omenil, da si želi davčno ureditev normirancev spremeniti, a se to kasneje ni udejanjilo v spremembi zakonodaje. Tudi ob vsakokratni debati o reformi zdravstvenega zavarovanja številni deležniki ne pozabijo omeniti, da breme prispevkov ni razporejeno pravično oziroma solidarno in da bi morali podjetniki plačevati več.
Pribežališče za vse
A bolj kot razmišljanje o tem, kako od ljudi, ki si vsakdanji kruh služijo pod okriljem tega vseobsegajočega statusa, izcediti še kakšen evro v državno malho, bi potrebovali redefinicijo statusa. Ta je zdaj pribežališče za vse, ki jih delodajalci ne želijo zaposliti, za brezposelne, ki potrebujejo status, da lahko prejmejo plačilo za občasna dela, za višji srednji razred, ki od postranskih zaslužkov ne želi odvajati davka, za podjetnike, ki komaj začenjajo poslovno pot, za izkušene obrtnike in iskalce priložnostnih zaposlitev. Tako raznovrstna sestava je priročna predvsem za to, da vsakokratna oblast 100.000 podjetnikov prikaže, kakor jih pač želi. Če kdaj, se je v zadnjih dveh letih izkazalo, da je vezanost prispevkov samostojnih podjetnikov na povprečno plačo nepravična. Poleg tega bo v razmerah, kakršne vladajo trenutno, tudi gonilo nadaljnje inflacije, saj bo vsaj tisti del podjetnikov, ki si to lahko privošči, dvignil cene svojih storitev.
