Slovenska (skrajna) desnica, predvsem Slovenska demokratska stranka (SDS), v zadnjih slabih dveh letih na oblasti rada poudarja, da je pripravljena sodelovati z vsemi, opozicija pa naj bi bila tista, ki je izključujoča. Zadnji, ki se je našel pod plazom tovrstnih očitkov, je novi obraz na političnem parketu Robert Golob, ki zavrača povolilno sodelovanje s SDS, zaradi česar so podporniki to izkoristili kot še en dokaz, da so stranke na levi sredini tiste, ki onemogočajo skupni razvoj Slovenije. V tem kontekstu se seveda še toliko bolj izpostavlja absurd, da ravno na desnici zdaj pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, ki bo, v nasprotju s pričakovanji, v prednostno obravnavo vzelo prijavo Vilija Kovačiča in bo presojalo ali sta programa Socialnih demokratov in Levice v skladu z Ustavo Republike Slovenije.
Grimsova doktrina
Ideja za presojo seveda ni zrasla na zeljniku Kovačiča, ki se je v preteklosti že večkrat javno izpostavljal za interese desnice, pač pa ravno pri vladajoči stranki. Spomnimo, Branko Grims, neke vrste znotrajstrankarski Kovačič, je že poskušal doseči, da bi kar poslanci razpravljali ali je delovanje njihovih kolegov protiustavno. Tako si namreč demokracijo predstavljajo v SDS.
Takratni medijski spin, ki ga je zagnal Grims, je Levici očital, da s svojo zavezanostjo socializmu neposredno ogrožajo ustavno ureditev samostojne Slovenije, ki naj bi varovala zasebno lastnino. Potem ko se je ta poskus izjalovil, so se očitno v SDS odločili fronto premakniti na področje pravosodja in v spletke vključiti še stranko SD, za katero Kovačič trdi, da nima mesta v Sloveniji, saj da gre za naslednico Zveze komunistov Slovenije, pri čemer se predlagatelj sklicuje na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v kateri je bilo decembra lani odločeno, da je Romunija imela pravico, da prepove registracijo romunski komunistični stranki, po tem ko se je ta aktivno sklicevala na dediščino Nicolaeja Ceauseșcuja, predsednika Romunije od leta 1956 do 1989, ko je bil, skupaj s soprogo Eleno, aretiran in obsojen na smrt.
Romunija ni Slovenija
Zgodovinske okoliščine in sodne prakse seveda zahtevajo globlji vpogled v ta primer, ki razkrije nezmožnost preslikave primera na Slovenijo in Socialne demokrate. Kot je že na dan objave odločitve odbora treh sodnikov ESČP pojasnil ustavni pravnik Saša Zagorc, to samo po sebi ne pomeni, da je ustanavljanje komunističnih strank v Evropski uniji nelegalno, saj nenazadnje tudi v Romuniji delujejo samooklicane socialistične stranke, katerih korenine lahko vlečemo vse do časov prejšnje družbene ureditve. Ima pa Romunija pravico, da zaradi totalitarne zgodovine omejuje registracije strank, ki vztrajajo pri vrednotah ali nasledstvu nekdanje komunistične partije. Zagorc je ob tem zapisal še, da »ima sodba relativno majhen informativni pomen za slovenski pravni red, še zlasti ker imajo države relativno malo manevrskega prostora pri tovrstnih omejitvah svobode združevanja«. In dodal ključno podrobnost, in sicer da bi za razpust obstoječe in delujoče politične stranke bržkone veljal bistveno višji prag.
Pravne praznine
To je verjetno še toliko bolj res, saj je iz prakse SD in Levice jasno, da ne delujeta v nasprotju s pravnim redom, kar pa težje rečemo za SDS, NSi ali katero drugo stranko, ki sodeluje z obstoječo vlado. Ta je namreč v aktualnem mandatu dobila kopico zaušnic ustavnega sodišča. Spomnimo, Slovenija denimo še vedno ne premore ustavno skladnega zakona o nalezljivih boleznih, potem ko je sodišče tega – in posledično vse omejitve, ki so izvirale iz zakona – označilo za neustavnega. Odločitev je junija lani notranji minister Aleš Hojs cinično komentiral, pri tem pa dejal, da bodo v roku dveh mesecev uredili omenjeno zakonodajo. Od takrat je minilo osem mesecev. Podobno je odločilo ustavno sodišče pri poskusu vlade, da bi uvedla pogoj PC ali de facto obvezno cepljenje za delavce v javni upravi, saj se je tega lotila na zakonsko neustrezen način. Enako je bilo z odloki, ki so urejali prodajo blaga in šolanje na daljavo.
Še ena presoja
Opozicijski četverček, Levica, LMŠ, SD in SAB, je včeraj vložil še zahtevo za presojo ustavnosti ter razveljavitev členov zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti, ki so po njegovi oceni zaostrili že tako strogo priseljensko in migrantsko zakonodajo. Tudi za tega lahko upravičeno domnevamo, da bo, vsaj v delu, padel na sodišču, saj je le deloma in bolj kot ne površinsko uredil predhodno neustavno ureditev. S spremembo zakona o tujcih je namreč vlada uvedla institut kompleksne krize na področju migracij, po katerem policija pri obravnavi migrantov ne bi več uporabljala zakona o mednarodni zaščiti. Prav tako ne bi več veljale določbe mednarodne konvencije o statusu beguncev, katere podpisnica je tudi Slovenija. »Vlada je tako ponovno uzakonila določbe, ki bodo lahko začasno suspendirale ustavni red in mednarodne konvencije,« so v obrazložitvi poudarili predlagatelji. Ali bodo tudi očitne kršitve osnovnih človekovih pravic obravnave prednostno, bo znano kmalu.
