Zlatko Ficko je bil prvi direktor družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki jo je država ustanovila za gospodarjenje z državnimi gozdovi marca 2016. Sodeloval je pri pisanju zakona o ustanovitvi SiDG in bil pomemben lobist pri usklajevanju in sprejemanju zakona v državnem zboru ter postal prvi direktor družbe s polnim petletnim mandatom. Za to funkcijo ni bil prva izbira politike, bil pa je glavni krivec, da je družba dobila sedež sredi državnih. Gozdov v Kočevju. Kot dolgoletni politik in vplivni član Desusa je odigral eno ključnih vlog pri zamenjavi Aleksandre Pivec in vrnitvi Karla Erjavca kot tudi pri odhodu številnih odborov in članov stranke Desus v SAB. Od julija lani je upokojenec.
Pred dnevi je parlamentarna komisija za nadzor javnih financ obravnavala in se seznanila z ugotovitvami forenzičnega poročila o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi v obdobju, ko ste bili glavni direktor družbe. Poročilo naj bi potrdilo ali zavrglo večdesetmilijonsko oškodovanje državnega premoženja v času vašega vodenja, kar je bil očitek tedanje kmetijske ministrice Aleksandra Pivec. Kaj so ugotovili forenziki revizijske hiše Ernst@Young ?
Ugotovitve preiskave poslovanja družbe SiDG so zame pričakovane. Drugačne niti niso mogle biti. Preiskava ni ugotovila večmilijonskega oškodovanja družbe ali državnega premoženja, ne kaznivih in ne kriminalnih dejanj.
Pomenljivo je tudi mnenje predstavnika vlade, ministra Jožeta Podgorška, ki je na seji komisije v državnem zboru povedal, da ugotovitve preiskave ne nakazujejo na resno oškodovanje družbe. Na ministrstvu za kmetijstvo bodo še naprej spremljali poslovanje SiDG, da ne bi prihajalo do podobnih klevetanj, kot se je to dogajajo v preteklosti, saj je vsako namigovanje na nečednosti brez vsakih dejstev za družbo škodljivo.
Na sejo komisije je bila vabljena tudi nekdanja ministrica Aleksandra Pivec, a se je ni udeležila. Še več. V izjavi za javnost se je naslednji dan spraševala o zlorabi komisije za nadzor javnih financ s strani poslanske skupine SAB, ki je predlagala sklic seje. S tem je vnovič dokazala nepoznavanje vloge vlade in s tem države kot skupščine v družbi Slovenski državni gozdovi. Pivčeva se je pri klevetanju poslovanja družbe sklicevala na neverodostojne vire, kot so anonimke, podatki s terena, izjave prič, slikovni material in dokumentacija. Od vsega tega neštetega ni bilo nikjer nikoli nič.
Če bi bilo kaj od tega res, bi lahko kot ministrica, ki je imela možnost in moč, sprožila ustrezne aktivnosti in postopke prek zavoda za gozdove, inšpekcijskih služb na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, finančne uprave, pa jih ni.
Zakaj tega ni storila?
Ker ni imela v roki nikakršnih dokazov, razen anonimk znanih anonimnežev. Bo pa imela priložnost svoja besedičenja in klevetanja pojasniti na pristojnem sodišču.
SiDG so bili ustanovljeni leta 2016. Letno »posekajo« več kot deset milijonov dobička. Politika je imela verjetno že od ustanovitve interes obvladovati podjetje?
Državne družbe ustanavlja vsakokratna vladajoča politika. Običajno ima novoustanovljena družba na področju, na katerem deluje, tudi monopolni položaj. Nič drugače ni bilo s Slovenskimi državnimi gozdovi. Je ni politike, ne leve ne desne, ki bi se odrekla vplivu na tako ustanovljeno družbo. Ta vpliv izvaja prek imenovanja nadzornikov in poslovodstva.
Ustanovitev državne družbe za gospodarjenje z gozdovi je bil politični projekt stranke SD oziroma takratnega ministra za gozdarstvo in kmetijstvo ter predsednika stranke Dejana Židana. Bil je odgovor na potek koncesij v državnih gozdovih.
Pri ustanavljanju družbe sem sodeloval od vsega začetka. Od priprave in sprejemanja zakonodaje do operativne postavitve in zagona poslovanja družbe. V vlogi vladnega pooblaščenca za gozdarstvo in lesarstvo sem na terenu izvedel vse potrebno, da je družba 1. julija začela delovati.
Spominjam se, da so od vsega začetka med tedanjimi koalicijskim partnerji SMC, SD in Desus obstajali različni pogledi na vlogo in naloge nastajajoče družbe. Posledica je bila ustanovitev podjetja, ki naj bi se poleg gozdarstva ukvarjalo tudi s ponovno vzpostavitvijo propadle lesnopredelovalne industrije. Politika si je zagotovila nadzor in vpliv na družbo s tem, da je kot skupščino uzakonila kar vlado, in ne Slovenski državni holding (SDH). Tisto, kar bolj skrbi kot neposredni vpliv politike na delo in odločanje v družbi, je vpliv različnih lobistov in vplivnežev, ki si želijo prek vzvodov politike zagotoviti posel z družbo SiDG.
Do novih trenj in zamer je prišlo pri iskanju kraja, kjer bo sedež družbe. SMC in zlasti koroški poslanci ter gospodarsko ministrstvo s Počivalškom na čelu so si prizadevali, da bi bil sedež v Dravogradu. SD in Židan pa so želeli sedež v Ljubljani na Večni poti. Kot predstavnik Desusa, sem si prizadeval in lobiral, da naj bo sedež tam, kjer je največ državnih gozdov; to je v Kočevju. Na koncu sem uspel.
Politični pridih je imelo tudi iskanje začasnega in pozneje prvega poslovodstva družbe. Prvega vršilca dolžnosti direktorja družbe Julijana Rupnika je predlagal tedanji poslanec SD Janko Veber iz Kočevja. Po mesecu dni je Rupnik prinesel Židanu odstopno izjavo. Nasledil ga je Miha Marenče, dotedanji državni sekretar.
Vaše imenovanje za prvega glavnega direktorja za petletno mandatno obdobje je sprožilo plaz očitkov o tem, da ne izpolnjujete pogojev za zasedbo položaja. Očitki so prihajali tako iz koalicije kot opozicije.
Zanimivo se je vprašati, zakaj se še danes, ko sem upokojenec, pojavljajo ta vprašanja in namigovanja. Postopki imenovanja so bili in so še danes v pristojnosti nadzornega sveta.
Kadrovska komisija nadzornega sveta je izbrala zunanjo kadrovsko agencijo Profil, ki je izpeljala vse potrebne postopke izbora dveh direktorjev – glavnega in finančnega. Za glavnega direktorja se je prijavilo 18 kandidatov, od katerih je štiri predlagala nadzornemu svetu v izbor. Opravila je tudi preverjanje kompatibilnosti med predlaganimi kandidati.
Nadzorni svet me je izbral za prvega glavnega direktorja družbe SiDG. Za to funkcijo nisem bil izbira politike, ampak je odločila podpora predstavnikov delavcev v nadzornem svetu. Tudi pozneje so se nadaljevali ti očitki o neizpolnjevanju pogojev. Zato je bilo na zahtevo parlamentarnega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pridobljeno pravno mnenje, ki je te dvome in natolcevanja odpravilo.
V času ministrovanja Aleksandre Pivec so se s strani opozicije ponovno pojavili očitki o neizpolnjevanju pogojev za glavnega direktorja. Na zahtevo nadzornega sveta družbe so bila ponovno pridobljena pravna mnenja štirih različnih odvetniških pisarn, ki so enotno potrdila, da sem ob imenovanju izpolnjeval vse pogoje za delovno mesto glavnega direktorja. Nadzorni svet družbe je s temi mnenji in sklepom obvestil tudi KPK.
Mandata niste odslužili do konca. Uradno ste družbo in položaj direktorja leta 2020 zapustili sporazumno; kaj pa se je dejansko dogajalo v ozadju?
Politika je kot mafija, ne odpušča. Že dan po mojem imenovanju sem prejel čestitko kadrovika koalicijske stranke s pomenljivo vsebino. Ne boš dolgo, največ šest mesecev, pa te bomo zamenjali. Ti nisi naš izbor.
Celotno obdobje mojega vodenja družbe sem bil izpostavljen zahtevam po zamenjavi. Najprej iz koalicijskih, nato pa še iz opozicijskih vrst. Priznati moram, če ne bi imel podpore Karla Erjavca, bi odšel že bistveno prej.
Moj odhod je bil sicer hollywoodsko zrežiran na seji nadzornega sveta, ki je potekala maja 2020 na Pošti Slovenije v Ljubljani. Glavni akterji so bili takratni predsednik nadzornega sveta Samo Mihelin, ki ga je predlagala Aleksandra Pivec, in Andrej Rihter, ki ga je predlagal Zdravko Počivalšek. Vse je potekalo pod taktirko odvetnika Stojana Zdolška ter po navodilih tetk in stricev iz političnega ozadja. Pred odločanjem o razrešitvi je bilo opravljeno trdo prepričevanje odgovornosti predstavnikov delavcev o posledicah morebitne podpore direktorju. Če sem bil imenovan z glasovi delavcev v nadzornem svetu, sem bil razrešen z glasovi politike.
Velja staro pravilo, če želiš nekomu škodovati in ga očrniti, mu v javnosti očitaj plačo, avto in poslovno zgradbo. In to so v mojem primeru uporabili povzpetniki vseh vrst s pomočjo navidezno nepristranskih in objektivnih medijev in poslank. V službene namene sem uporabljal avtomobil Audi Q5, za katerega je imela družba sklenjen operativni lizing, kar je mesečno stalo slabih 1500 evrov. Uporabljal sem ga tudi v lastne namene in plačeval mesečno boniteto skoraj tisoč evrov. Moja neto plača je v prvem letu znašala 4668 evrov, v tretjem letu pa 5682 evrov.
Novo poslovno zgradbo si družba in zaposleni zaslužijo, saj danes delajo v nemogočih in predvsem neustreznih razmerah, v nekdanjem samskem bloku. Želeli smo zgraditi novo, leseno, pasivno poslovno zgradbo ob vpadnici v Kočevje. Ob predstavitvi projekta smo prejeli strokovno podporo fakultete za arhitekturo in več kot 200 gospodarstvenikov iz občine Kočevje. Za primerjavo: družba Hrvatske šume ima pet podobnih poslovnih zgradb. Nič ne bi bilo narobe, če bi eno imeli tudi Slovenski državni gozdovi.
Najbolj sta gradnji nove poslovne zgradbe nasprotovala ministra Aleksandra Pivec in Zdravko Počivalšek. Po odhodu Pivčeve je nasprotoval tudi zdajšnji minister Jože Podgoršek. Argument vseh je bil, da gre za predrago gradnjo. Stala bi okoli šest milijonov evrov, gradili pa bi jo z lastnimi sredstvi, ne proračunskimi.
V času mojega vodenja družbe smo zaposlili 300 ljudi. Poleg mene pa so imeli strankarsko izkaznico stranke Desus zgolj trije komercialist, logist in geodet. Toliko o političnem kadrovanju v SiDG v času mojega mandata.
Krilatica Desusov bankomat je zrasla na zeljniku poslanke Violete Tomič. Po njej so jo povzemali politiki desne provenience in novinarji. Z vso odgovornostjo lahko povem, da družba SiDG ni za potrebe stranke Desus izplačala nikoli in nikdar niti centa. Niti za katerokoli drugo stranko.
V svoji karieri ste zamenjali nekaj političnih strank, bili ste član Zaresa, Desusa, danes pa ste v stranki Alenke Bratušek. Ali je lahko posameznik, ki je hkrati politik in gospodarstvenik, tudi objektiven in nepristranski?
Pozabili ste še listo Zavezništvo za Kočevsko. Za dobrega politika moraš biti rojen, za dobrega gospodarstvenika pa se lahko izučiš. Kot človek sem bil vedno liberalno in socialno usmerjen in tako sem v funkciji gospodarstvenika in politika deloval. Politično sem deloval v omenjenih strankah, nikoli pa nisem bil funkcionar katere izmed njih. Svoje veselje do dela v politiki sem videl v operativnem in terenskem delu, med ljudmi. Ustanavljal sem odbore v različnih strankah in ti so praviloma postali najštevilčnejši in najaktivnejši. Politično delo ne sme biti omejeno zgolj na politiziranje v pravem pomenu besede. Veliko več pomeni za članstvo druženje, prijateljevanje, igranje in zabava. To privablja ljudi v stranko in jih dela pripadne in aktivne.
Biti politik in gospodarstvenik v isti osebi hkrati ne gre. Preži preveč nevarnosti zlorabe enega ali drugega položaja, konflikta interesov in podobno. Resno in odgovorno delo politika ali gospodarstvenika zahteva celotno osebo. Prevzemanje obeh pa je po mojem mnenju odraz pohlepa. Pohlepa po funkcijah, vplivu in denarju.
Kakšen je danes vaš pogled na dogajanje v Desusu od vzpona in padca Aleksandre Pivec do neuspele vrnitve Karla Erjavca?
V Desus sem prišel na povabilo takratnega generalnega sekretarja PO Ljubljana Pavla Brgleza. Aktivno sem sodeloval pri vzpostavitvi terenske mreže in novih odborov v osrednji Sloveniji, po drugi strani pa sem bil svetovalec poslanske skupine za gospodarsko področje. Od tu izhaja aktivno delo pri ustanavljanju gospodarske družbe SiDG.
To je bil čas pojavljanja različnih struj v stranki. Na eni strani tistih, ki so podpirale predsednika Erjavca in njegovo delo, ter tistih, ki so zahtevale spremembe in novo vodstvo stranke. Erjavec je to skupino podcenjeval, predvsem pa je bil prepričan, da bo s svojimi hudomušnimi predvolilnimi nastopi vnovič prepričal dovolj ljudi v stranki, da mu zaupajo nov mandat predsednika.
Ključno vlogo pri menjavi Erjavca in postavitvi Pivčeve je na kongresu imela tako imenovana policijska naveza. V Desusu je bilo po vsej Sloveniji veliko upokojenih in še kako aktivnih policistov. Oni so odigrali ključno vlogo na volilnem kongresu, ko je popolna politična novinka premagala starega mačka Erjavca.
Kako velika je bila želja po Erjavčevi zamenjavi, pove že podatek, da so delegati, ki so z avtobusom prihajali na kongres v Ljubljano, med potjo večkrat poskusno glasovali, da ja ne bi prišlo do napačnega glasovanja in ponovitve mandata Erjavca.
Neizkušeni in politični novinki Aleksandri Pivec sta funkciji predsednice stranke upokojencev in ministrice dobesedno udarili v glavo. V samo pol leta je s svojimi potezami in odločitvami zapravila zaupanje večine ljudi v stranki. Zgodil se ji je odpor v Desusu in njeni poslanski skupini, ki je pripeljal najprej do njenega odstopa z mesta predsednice stranke in nato še do izstopa iz stranke. Vložena interpelacija je pokopala še njene zadnje politične sanje.
Začelo se je mukotrpno iskanje novega predsednika. Takrat sem menil, da stranko lahko reši samo Karl Erjavec. Obiskal sem ga v Naklem, kjer sva se dogovorila za aktivnosti, ki bi pripeljale do njegove vrnitve. V obdobju dveh mesecev sem obiskal več kot 80 občinskih odborov in delegatov Desusa, prevozil več kot 30.000 kilometrov. Prepričljivo večino sem uspel prepričati, da so zaupali Erjavcu nov predsedniški mandat. Nekaj dni po kongresu sta se zgodila odločilni spor in zamera med predsednikom Erjavcem in poslanci, kar je čez nekaj tednov pripeljalo do Erjavčevega odstopa. Ključni razlog za spor je bila Erjavčeva zahteva po takojšnjem izstopu iz vladne koalicije z Janšo in discipliniranje poslancev. Prepričan sem, da so poslanci Desusa že veliko prej pred tem dogodkom napeli jadra na druge vetrove.
Lahko pa povem, da je Karl Erjavec politik in človek z velikim srcem ter posluhom za slehernega človeka. Želim mu vse dobro.
Kakšno je vaše mnenje o Aleksandri Pivec, ki je danes predsednica stranke Naša dežela?
Kot ministrica se ni izkazala. Ključno delo na ministrstvu je opravil tedanji državni sekretar in zdajšnji minister Jože Podgoršek. Njena glavna skrb so bili urejen videz, vsak dan druga roža ter ličenje in preoblačenje večkrat na dan. Kot političarka je popolnoma pogorela pri predsedovanju stranki upokojencev. Drugače pa predstavlja ambiciozno, nešolano političarko nove generacije. Pripravljena je storiti marsikaj za dosego želenega cilja. Je oseba, ki veliko in hitro govori, predvsem neresnice. Njeni govori in nastopi so brez vsebine. Spominja na klepetuljo.
Lansko jesen je prišlo do množičnih izstopov iz Desusa in prestopov v SAB, zadeva je bila izpeljala v precejšnji tajnosti.
Kar zadeva tajnost in presenečenje prestopa, bi rekel, da ni bilo tako tajno kot dejstvo, da v ta prestop ni nihče verjel, da se lahko zgodi. Še zlasti ne v upokojenski stranki, kjer so starejši ljudje in jih je težko prepričati o spremembah. Nezadovoljstvo v stranki je sicer raslo iz dneva v dan. Pogosti izpadi poslancev, ignoriranje vodstva stranke, nespoštovanje odločitev sveta stranke, predvsem pa popolna ignoranca pri zastopanju interesov upokojencev so terjali ukrepanje.
Številne članice in člani so stranko zapustili ali poiskali druge rešitve in možnosti nadaljnjega političnega delovanja. Največji interes, zavzetost za prestop z možnostmi enakopravnega sodelovanja pri delu in uresničevanju ciljev upokojenske populacije, so pokazali v stranki Alenke Bratušek. Tako odločitev, da pristopimo v to stranko, ni bila težka. SAB so se pridružili največji in najaktivnejši odbori iz ljubljanske in celjske pokrajine, posamezniki in skupine iz občinskih in mestnih odborov, dve poslanki ter več sto članic in članov.
Kmalu po prestopu so stekli tudi postopki ustanovitve seniorske organizacije, ki danes šteje več kot 700 članov. Stranka SAB je v državnem zboru vodilna predstavnica upokojenske generacije in bo tudi v prihodnje.
Pred strankami in volivci je super volilno leto. Kako boste sodelovali pri kampanji?
V stranki sem član volilnega štaba, aktivno pa sem vpet v pripravo volilnega programa na dveh področjih – na področju programa za upokojence in druge ranljive skupine ter gospodarskega dela programa s poudarkom na področjih gozdarstva, lesarstva, lovstva in ribištva. Na državnozborskih volitvah bom kandidiral za poslanca v domači občini Kočevje.
