Zdravnik brez specializacije bi po informacijah časnika Večer imel višjo plačo kot izredni profesor, pogajanja pa bodo predvidoma zaključena v petek, do takrat jih zdravniški sindikat Fides ne komentira. Vlada naj bi o dogovorjenem v ponedeljek odločala danes.
Podlaga za povišanje zdravniških plač je interventni PKP 10, ki je dvignil plačni strop zgolj za to poklicno skupino s 57. na 63. plačni razred. Po osnovnem vladnem predlogu, ki so ga pridobili pri Večeru, je vlada vsem zdravnikom ponudila povišanje izhodiščnih plač za šest plačnih razredov oziroma za 24 odstotkov, saj je vrednost enega plačnega razreda približno štiri odstotke. Izjema so le zdravniki pripravniki, ki so jim ponudili za 28 odstotkov višje plače, a ker so v zdravniškem stanu na dnu plačne lestvice, bi jim to vendarle prineslo najmanjši dvig plače, in sicer za 451 evrov bruto.
Predlog predvideva še, da bi zdravnik oziroma zobozdravnik brez specializacije z licenco namesto v sedanjem 41. plačnem razredu po novem plačno startal v 47. plačnem razredu oziroma z 2675,25 evra bruto. To pa bi tudi pomenilo, da bi imel v izhodišču višjo plačo od izrednega profesorja na fakulteti, katerega začetniška plača je v 46. plačnem razredu, ki je vreden 2572,34 evra bruto. To seveda ustvarja nova nesorazmerja med primerljivimi poklici in pričakovano tudi zahteve drugih sindikatov.
Štrukelj: To v temeljih strese celoten plačni sistem
»Gre za enostransko potezo vlade, ki je v temeljih stresla plačni sistem, zrušila razmerja med plačnimi skupinami in pod vprašaj postavila celoten plačni sistem,« komentira predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in dodaja, da je vlada morala dobro vedeti, kaj to pomeni, a je to vseeno storila. Zakaj? »Ker jim je povsem vseeno za posledice teh enostranskih potez.«
Tako so po Štrukljevem mnenju vsi sindikati javnega sektorja upravičeni do enake zahteve. In to bodo tudi storili. Obenem opozarja, da jih bo vlada »obtoževala politizacije, vmešavanja v predvolilni čas, vendar ne gre pozabiti, da je to sprožila sama in nekako odprla sezono lova na izboljšanje plač, do česar so vsi enako upravičeni kot zdravniki«.
Šest novih delovnih mest v kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike
Vlada namreč predvideva umestitev šestih novih delovnih mest v kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike. Eno od teh je delovno mesto starejšega zdravnika specialista, ki bi se s 5010,67 evra bruto uvrstil v 63. plačni razred. Pogoj za uvrstitev v najvišji plačni razred bi bil, da ima zdravnik najmanj 35 let delovne dobe, svoje znanje prenaša na druge zdravnike, je timski človek ter ima pridobljen naziv primarij, pedagoški ali znanstveni naziv ustrezne stopnje. Trenutno je v najvišji, 57. plačni razred uvrščenih 2481 od 6986 zdravnikov, kar je 35,5 odstotka vseh zdravnikov. Vrednost pogajalskih izhodišč je bila ocenjena na 111 milijonov evrov. Dodajmo, da so prav zaradi dviga plačnega stropa prek interventnega zakona in onemogočenja referenduma predstavniki petih sindikalnih central na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega člena. Obenem so predlagali začasno zadržanje izvajanja te določbe.
Zdravstveni negovalci dobili tako slabo ponudbo, da ni vredna komentarja
Sindikatom zdravstva in socialnega varstva, ki so za 16. februar napovedali opozorilno stavko, saj vlada kljub dogovoru z njimi do 15. januarja ni začela drugega kroga pogajanja o odpravi anomalij, ki jih v prvem delu pogajanja niso odpravili, so včeraj vendarle poslali pogajalska izhodišča. Drugi krog pogajanja naj bi se začel predvidoma v petek, vendar sindikati, vključeni v pogajanja, s ponudbo niso zadovoljni. Aleksander Jus, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, pravi, da gre le za minimalne dvige, in to le za nekaj delovnih mest. Slavica Mencinger, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi, pa dodaja, da je ponudba tako slaba, da ni vredna komentarja. »Če se ne bo mogoče dogovoriti kaj bolj konkretnega, bomo 16. februarja izpeljali stavko. Sindikati smo glede tega enotni.«
Sindikati javnega sektorja napovedali svoje zahteve
O predvidenih nadaljnjih stavkovnih ukrepih bo že v četrtek odločal tudi glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), saj se vlada še vedno ni odzvala na njihove zahteve po ureditvi dodatnega plačila preobremenjenim učiteljem.
