V krovni kmetijski organizaciji menijo, da bo škoda, ki so jo lani povzročili zlasti divji prašiči, tudi sicer krivci za od 70 do 75 odstotkov vse škode na kmetijskih zemljiščih, ogromna, saj hrane v naravi ni bilo dovolj, število živali pa je veliko.
Načrtovani odstrel celo manjši
Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) odgovarjajo, da so lovci kot upravljavci lovišč lani dosegli rekorden odstrel divjih prašičev. »Odvzeli so okrog 19.370 divjih prašičev, kar je precej več od prejšnjega rekorda iz leta 2019, 13.432. Uspešnost lova divjega prašiča je odvisna od razmer v okolju, saj je v letih, ko gozdno drevje bogato obrodi, uspešnost lova manjša, medtem ko je v slabih 'gozdnih' letinah, kot je bil lanski primer, uspešnost lova večja.«
Hkrati zanikajo namigovanja o neprimernem načrtovanju odstrela tudi pri srnjadi, trdijo celo nasprotno. »Načrtovani odvzem srnjadi se skozi leta zmanjšuje, čemur prav tako sledi realizacija, vzrok pa ni v premajhni realizaciji odstrela, temveč v vse večjem pritisku drugih živalskih vrst na srnjad, na primer šakala, lisice, velikih zveri, divjega prašiča in psov. Glede na navedeno sklepamo, da se populacija srnjadi celo zmanjšuje, ne povečuje.«
Škoda največja leta 2014
Zaradi obravnavanja škode so divje živali v bistvu razdeljene v dve skupini: med divjad, kamor spadajo jelenjad, srnjad, divji prašiči, gamsi, in med zavarovane prostoživeče živali, med katerimi so velike zveri, na primer rjavi medved, volk in ris. Kot je razvidno iz tabele, škoda, ki jo povzroči divjad, v zadnjem desetletju niha, odvisna pa je, kot že rečeno, od količine hrane, ki je živalim tisto leto na voljo v naravi. Najvišjo škodo so ocenili leta 2014, ko je dosegla skupno skoraj 800 tisoč evrov, visoka je bila tudi predlani, znašala je dobrih 660 tisoč evrov.
Konkretnejši pa so podatki po posameznih lovskoupravljavskih območjih (LUO), od katerih nas najbolj zanimata obe spodnjepodravski: ptujsko-ormoško in slovenskogoriško. Območjema je skupno, kot kaže tabela 2, da so največji škodljivci na njivah divji prašiči, kar potrjuje uvodno tezo kmetijske zbornice. Zlasti jim tekne koruza, ki jo kmetje danes sadijo v bistveno večjem obsegu kot v preteklosti, saj je bogat energetski vir hrane.
Kruli tudi po Slovenskih goricah
Na Ptujsko-Ormoškem so bili divji prašiči najaktivnejši leta 2014, ko so pojedli za 26.341 evrov pridelkov, predlani za 12.465 evrov. Preseneča pa povečanje škode v Slovenskih goricah, kjer je divjega prašiča bistveno manj in je v zadnjem desetletju povzročil za največ tisoč evrov škode, leta 2020 pa je narasla na dobrih 2700 evrov. Če so bile srne leta 2017 krive za dobrih 2000 evrov škode na območju Slovenskih goric, je kmetje predlani niso prijavili oziroma jim ni bila priznana, medtem ko so kmetom na Ptujsko-Ormoškem, kjer je bilo največ škode od srnjadi, v višini skoraj 6000 evrov, potrjene leta 2014, predlani izplačali skupno slabega tisočaka odškodnine.
Postopek uveljavljanja odškodnin za škodo po divjadi in po zavarovanih vrstah ter tudi višino odškodnine opredeljuje zakon o divjadi in lovstvu natančno. Oškodovani lastniki so torej upravičeni do odškodnine, a je ta najprej odvisna od živali, ki je škodo povzročila.
Ni roka za izplačilo odškodnin
Za škodo od divjadi na lovnih površinah so namreč odgovorni upravljavci lovišč in jo ocenjujejo njihovi pooblaščenci, za tisto na nelovnih površinah, v bližini naselij, v sadovnjakih in podobno, pa kmetijsko ministrstvo in jo ocenjujejo delavci Zavoda za gozdove Slovenije. Slednji ocenjujejo tudi škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste, kot so medved, volk in bobri, odgovarja pa okoljsko ministrstvo.
Na KGZS opozarjajo na dejstvo, da za izplačilo škode ni zakonsko opredeljenega roka, zato nekatere lovske družine to počno hitro, nekatere pa z zamudo. »Praviloma naj bi lovskih družine vso škodo poravnale do konca koledarskega leta, situacija pa je drugačna pri škodah po zavarovanih vrstah, kjer je rok izplačila odvisen od razpoložljivih sredstev na tej proračunski postavki. Običajno so izplačana sproti, bili pa so primeri, ko se je na odškodnino čakalo tudi leto dni, kar je nesprejemljivo. Poleg tega pri zavarovanih vrstah še vedno velja cenik iz leta 2008, zato se pri ocenjevanju škode pojavljajo velike razlike v primerjavi z dejanskim stanjem na terenu.«
Zadnjega napada ne pomnijo
Čeprav divji prašič velja za nevarno žival, na kmetijskem ministrstvu v zadnjih letih ne pomnijo primera, da bi napadel človeka, kaj šele, da bi se napad končal s smrtjo. Pravzaprav je malo možnosti, da sredi dneva naletimo na divjega prašiča, saj se večinoma zadržuje skrit v gostem rastju. Več verjetnosti je, da bi ga srečali ponoči, ko išče hrano, a le če človeka, ki se mu praviloma umakne, ne bi slišal ali zavohal. Lahko pa bi napadla ranjena žival ali samica, ki varuje svoje mladiče. Takrat jo lahko skupi tudi pes.
