Zaostrene epidemiološke razmere v obliki povečanega števila okužb zaradi virusne različice omikron imajo na slovensko gospodarstvo po oceni Banke Slovenije za zdaj razmeroma majhen vpliv. V centralni banki obenem opozarjajo na tveganja zaradi dragih energentov in visoke inflacije, pa tudi zaradi nevarnosti velikega števila sočasno odsotnih z dela.
Visoka gospodarska aktivnost se je sicer po tistem, ko je Slovenija v tretjem lanskem četrtletju že dosegla predkoronsko raven bruto domačega proizvoda (BDP), nekoliko umirila, so v Banki Slovenije ponovili v najnovejši publikaciji Gospodarska in finančna gibanja. Ob močni investicijski dejavnosti države rast izrazito poganja domača poraba, ki je precej močnejša kot v povprečju evrskega območja.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Za podjetja je vse večji izziv tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Število delovno aktivnih oseb je bilo novembra lani namreč spet rekordno, zaposlovanje pa raste v skoraj vseh dejavnostih. Pomanjkanje delavcev tako po ocenah Banke Slovenije predstavlja omejitveni dejavnik za okoli 30 odstotkov podjetij.
Podjetja zaradi hitrega zmanjševanja brezposelnosti in posledičnega pomanjkanja kadra posegajo po zaposlovanju tujih državljanov. Ti so tako lani jeseni prispevali približno polovico k medletni rasti števila delovno aktivnih oseb.
Banka Slovenije je sicer decembra napoved slovenske gospodarske rasti za leto 2021 glede na junijsko oceno dvignila za 1,5 odstotne točke na 6,7 odstotka. Za letos je napoved rasti znižala s 4,8 na 4 odstotke, za leto 2023 pa jo je povišala s 3,1 na 3,3 odstotka.
