O podražitvah ogrevanja poročajo iz skorajda vseh občin. Najbolj so na udaru Jesenice, kjer so položnice dvakrat višje kot lansko zimo, zato so Jeseničani protestno zaprli promet pred občino.
Na Ptuju bodo podražitve ublažili z obročnim odplačevanjem, tako se bo del stroška ogrevalne sezone prenesel na druge mesece. V Mariboru se bodo skozi sezono prebili z občinskimi subvencijami, cene pa so se dvignile tudi v Celju in prestolnici. Agencija za energijo je izračunala, da se je povprečna cena toplote za značilnega gospodinjskega odjemalca dvignila za 40,3 odstotka glede na leto 2020.
Vlada Janeza Janše glede tega ni ukrepala, kljub pozivom k uvedbi energetskega vavčerja; k temu je opozicija pozivala že v začetku decembra. Ob začetku ogrevalne sezone je šla Janševa vlada antagonizirat še Moskvo, saj je sprejela odločitev, da bo Slovenija protikandidatka Belorusije za članstvo v varnostnem svetu Združenih narodov, zaradi česar naj bi Gazprom priprl plinsko pipico.
Ministrstvo še ne ve, kako bo ukrepalo
Na ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec (NSi), smo se obrnili z vprašanjem, kaj so do zdaj naredili, da ublažijo energetsko krizo. Odgovorili so nam, da bodo kmalu predstavili pravni okvir za blažitev energetske krize, a o njegovi vsebini še ne morejo govoriti. Država je v začetku novembra začela znova regulirati ceno kurilnega olja, to pa je tudi edini ukrep, ki ji ga je do zdaj uspelo izpeljati. Vrtovec je bil v začetku januarja neodločen, saj ni želel, da bi »prehitro potegnili poteze, ki bi bile premalo ali preveč«.
»Pri energetski krizi, ki je zadela hitro in močno (…), se je večina evropskih držav odločno odzvala, razen slovenske vlade, ki še tuhta, ali smo v krizi ali ne,« je v intervjuju za Primorske novice ocenil Robert Golob, voditelj političnega gibanja Bodi sprememba, »tako je bilo tudi leta 2008, ko nas je vlada v zelo podobni sestavi na predvečer največje gospodarske krize prepričevala, da je pri nas ne bo.«
Vlada ima za ublažitev krize na voljo kar precej orodij. Energetiko lahko subvencionira, med prebivalstvo lahko razdeli energetske vavčerje, s katerimi je mogoče poravnati položnice za ogrevanje in/ali elektriko, odreče pa se lahko tudi dobičkom energetskih podjetij.
Država bi se lahko odrekla dobičkom energetikov
Poleg ogrevanja namreč naraščajo tudi stroški elektrike, kar je nenavadno, saj domača elektrika slovi kot poceni. Energetski strokovnjak Peter Novak pravi, da je tako, ker državne elektrarne slovensko elektriko prodajajo na tujih trgih in temu primerno zvišajo ceno za slovenskega potrošnika. »Pri nas so hidroelektrarne in jedrska elektrarna amortizirane, edino Šoštanj nam dela sive lase, ampak to je manj kot polovica elektrike. Pri prejšnjih pa je cena trikrat nižja,« pojasnjuje in dodaja: »Ker je država lastnica vseh elektrarn, lahko ona določi maksimalno ceno za prodajo doma. Če pa država želi, da se to tržno prodaja na evropskem trgu, bodo te elektrarne prodajale tja, kjer bodo največ zaslužile.«
Novak – intervju z njim lahko preberete v današnji izdaji Novic Svet24 – pravi, da je slovenska vlada v tej odločitvi suverena in je ne zavezujejo nobeni evropski dogovori. Na ministrstvo za infrastrukturo smo posredovali vprašanje, ali to drži, vendar so nas preusmerili na Slovenski državni holding, češ da oni tega ne morejo komentirati.
