Novice Svet24

Brez denarja, ki ga je dobil za zemljišče v Trenti, si Janez Janša leta 2005 ne bi mogel kupiti novega stanovanja. Tožilstvo mu očita, da je neupravično dobil 110.000 evrov premoženjske koristi. 

Poslanci koalicije so včeraj na seji odbora za pravosodje z minimalno večino potrdili spremembe kazenskega zakonika, ki odpirajo pot predčasnemu zaključku oziroma zastaranju praktično vseh preiskav in kazenskih pregonov proti osumljencem v zahtevnejših postopkih gospodarskega kriminala.

Tako ne bi bil več dovoljen kazenski pregon, če je od začetka predkazenskega postopka poteklo:

1) deset let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči kazen zapora 30 let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje (trenutno je zastaralni rok 50 let),

2) sedem let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči kazen zapora nad deset let (trenutno 30 let),

3) pet let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme izreči zapor do vključno deset let ali denarna kazen (trenutno od šest do 20 let).

Poleg tega kazenski pregon ne bi bil več dovoljen, če sta od začetka predkazenskega postopka do kazenskega postopka potekli dve leti.

To pomeni, da bi kot po tekočem traku padale preiskave oziroma sojenja v naslednjih zadevah:

– Teš 6, največje korupcijske zgodbe v zgodovini samostojne Slovenije. Leta 2018, šest let po prvih hišnih preiskavah, je postala pravnomočna sodna preiskava. Sojenje se je začelo šele sredi lanskega leta.

– afera Trenta, v kateri je obtožen predsednik vlade in prvak SDS Janez Janša. 

– posli z zaščitno opremo iz prvega vala epidemije covida-19, kjer je prvoosumljeni predsednik stranke Konkretno Zdravko Počivalšek. Kriminalistične preiskave so se začele pred skoraj dvema letoma.

– številni postopki, v katere so vpleteni poslovneži, politiki in drugi vplivneži.

Nova ureditev naj bi se uporabljala tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo sprememb tega zakona.

Dopolnilo je bilo sprejeto po skrajšanem postopku, zdaj bo o njem odločal še državni zbor. Iz terminskega programa je razvidno, da bo na dnevnem redu ene od januarskih oziroma februarskih sej.

Poslanci glasovali v korist strankarskim šefom

Zdravko Počivalšek je zaradi poslov z zaščitno opremo na državnem zavodu za blagovne rezerve glavni osumljenec v preiskavi NPU. Očitajo mu med drugim posredovanje pri nakupu ventilatorjev. 

Spremembe kazenskega zakonika je uradno predlagala Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča, ki že več kot leto dni vladajoči koaliciji pomaga zagotavljati manjkajoče glasove v državnem zboru.

Odbor za pravosodje je Jelinčičevo dopolnilo potrdil s sedmimi glasovi za in šestimi proti. Kdo je bil za in kdo proti, ni znano. Po neuradnih informacijah pa so bili za Franc Breznik (SDS), Alenka Jeraj (SDS), Karmen Kozmus Ferjan (SDS), Jure Ferjan (SDS), Mojca Žnidarič (Konkretno), Dušan Verbič (Konkretno) in Iva Dimic (NSi).

Gre torej za poslance, ki prihajajo iz vrst SDS Janeza Janše, Konkretno Zdravka Počivalška in NSi Mateja Tonina. Z izglasovanjem predloga bodo torej neposredno koristili svojim strankarskim šefom oziroma jih rešili kazenskega pregona.

Za dopolnilo so glasovali kljub temu, da so negativno mnenje med drugim podali zakonodajno-pravna služba državnega zbora, državni svet, ministrstvo za pravosodje, vrhovno državno tožilstvo, državnotožilski svet, sodni svet in odvetniška zbornica.

Proti tudi vlada, a s figo v žepu

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je ugotovila, da je predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države in spoštovanjem načela enakosti. Opozorila je tudi, da v primeru sostorilstva predlog zakona implicira presojo teka zastaralnega roka za vsako osebo posebej, kar je v nasprotju z zastaranjem.

Državni sekretar ministrstva za pravosodje Zlatko Ratej je na seji odbora pojasnil, da bi takšna zakonska določba predvsem v zapletenejših primerih pomenila amnestijo obdolžencev, predvsem v gospodarskih zadevah. Pridobivanje dokazov je predvsem v mednarodnih zadevah, na primer pri zbiranju bančnih podatkov, izjemno zapleteno in dolgotrajno, je opozorila vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so opozorili, da »gre za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo, ki nima podlage v statistični analizi podatkov o dolžini teka (pred)kazenskega postopka, o številu nerazumno dolgih (pred)kazenskih postopkov in o okoliščinah, ki so razlog za to«.

Negativno mnenje k Jelinčičevemu predlogu je dala tudi Janševa vlada, ki je kot ustrezno označila obstoječo ureditev. Še več, predlagana vsebina po njenem sistemsko ne spada v kazenski zakonik kot materialno-pravni kazenski predpis. Toda mnenje o dopolnilu je bilo dano s figo v žepu. Poslanci koalicije so namreč vsi oddali glas v njegovo podporo.

"Kot bi cepljenje uzakonili v zakonu o vodah"

Poslanci dela opozicije so presenečeni in ogorčeni nad sredinim sprejetjem predloga dopolnitve kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke.

Dogajanje glede predloga zakona o dopolnitvi kazenskega zakonika so v LMŠ ocenili kot zelo kritično, grozljivo in škodljivo mešetarjenje po kazenskem zakoniku. Podpredsednica DZ in poslanka LMŠ Tina Heferle je dejala, da koalicija nima niti minimalnih strokovnih standardov več, pa tudi ne etičnih in moralnih, saj so jih vsi ključni deležniki, tudi vlada sama, opozarjali, da so predlagane spremembe v napačnem zakonu, koalicija pa se je na to požvižgala in zakon izglasovala. Da vsebina zakona spada v zakon o kazenskem postopku, ki je procesne narave, je opozorila in dodala: "Kot bi obvezno cepljenje uzakonili v zakonu o vodah."

Kot drugi "zastrašujoč problem" pa je poslanka LMŠ izpostavila, da bodo tovrstne spremembe onemogočale pregon kaznivih dejanj tudi glede nabav zaščitne opreme v prvem valu epidemije covida-19, kjer je pod drobnogledom tudi  minister Počivalšek. V LMŠ imajo po njenih besedah diametralno nasprotno stališče, saj da zagovarjajo zakonodajo, ki bo preprečevala situacije, ko neka zadeva sploh ne bo obravnavana samo zato, ker je zastarala.

V LMŠ upajo, da bo tekom obravnave kateri izmed koalicijskih poslancev vendarle našel pogum in zavrnil ta predlog vsaj iz formalnih razlogov. Vsak pravnik bi namreč po besedah Tine Heferle moral ločiti med materialnim in procesnim zakonom. Računajo pa tudi na odklonilno mnenje državnega sveta in veto, v kolikor bi bile take spremembe potrjene tudi na plenarni seji državnega zbora.

Mislili so, da gre za pomoto

Nad sejo odbora so bili šokirani tudi v SAB. Maša Kociper je dejala, da je vajena že marsičesa, a da je bila v sredo sprejeta takšna novela zakona, je bilo tudi zanjo presenečenje. V neformalnem pogovoru pred sejo so se po njenih navedbah s predstavniki pravosodja strinjali, da o takšnem predlogu nima smisla izgubljati besed, saj predlagatelj tako ali tako novelira napačen zakon. "In smo se malo posmehnili in bili prepričani, da bo predlagatelj zakon umaknil," je dejala Maša Kociper.