Univerzitetni diplomirani pravnik Dušan Vučko je bil rojen na Golniku leta 1964. Bil je policist, pomočnik komandirja Policijske postaje Radovljica, inšpektor za posebne naloge na inšpektoratu pri Upravi za notranje zadeve Kranj in tudi generalni direktor direktorata za upravne notranje zadeve ministrstva za notranje zadeve. Leta 2000 je bil na listi LDS izvoljen za poslanca državnega zbora. Bil je sekretar poslanske skupine LDS, tajnik in nato direktor bohinjske občinske uprave. Več let je bil nadomestni član Državne volilne komisije, od leta 2011 pa je direktor njene službe.
V mandatu 2000–2004 ste bili poslanec LDS. Zakaj ste se odločili za to stranko?
Če sem iskren, bolj po naključju, v dogovoru s tedanjim županom, žal že pokojnim poslancem Francem Kramarjem, in na povabilo stranke. Kot »rezervno kolo«. Ugledna gospa je namreč v mojem volilnem okraju zavrnila ponujeno kandidaturo in predlagala mene. Kot direktor bohinjske občinske uprave sem z županom Kramarjem dobro sodeloval, občina je imela v štirih letih vidne rezultate. V stranko sem vstopil po tem, ko me je svet stranke potrdil za poslanskega kandidata.
Za kakšen dogovor z županom je šlo?
Želel sem, da bi on kandidiral, a je menil, da sem jaz bolj primeren za državno politiko. Ker sem že pred tem sodeloval v nekaterih vladnih projektih pri uvajanju lokalne samouprave, so me namreč v tistih krogih poznali.
Zakaj potem niste bili več izvoljeni?
Ker sem bil v LDS očitno moteč. V istem volilnem okraju (Radovljica I) je na listi stranke AS Francija Keka kandidiral župan. Sicer sem ga prehitel, a je bil z večjim deležem glasov v volilni enoti v državni zbor izvoljen Tržičan Borut Sajovic. Če sem odkrit, sem hvaležen, da se je takrat tako izšlo. Še enkrat sem nato na izrecno željo predsednice LDS Katarine Kresal kandidiral v okraju Kranj III, vendar brez osebnih ambicij. Takrat sem postal sekretar poslanske skupine LDS.
Vam te izkušnje pomagajo pri vašem direktorovanju Državni volilni komisiji?
Precej. Celotno poklicno kariero sem se tako ali drugače srečeval s pravom. Kot direktor občinske uprave sem bil tajnik občinske volilne komisije – izpeljal sem dvoje lokalnih volitev. Kot poslanec sem precej postoril za lokalno okolje. Morda se premalo ve, da je bila pavšalna turistična taksa, od katere že 18 let občine s turističnih območij pridobivajo precej denarja, uvedena na mojo pobudo. Tudi stvarna služnost na zemljiščih za smučanje je bil moj predlog. In ne nazadnje, zakon o Triglavskem narodnem parku, ki sem ga leta 2003 vložil v zakonodajni postopek, se v temelju ne razlikuje kaj dosti od pozneje sprejetega. Občinam omogoča pridobivanje razvojnih spodbud. Še posebej so bile zame pomembne izkušnje, pridobljene zaradi približevanja EU. Ob tem še velja spomniti, da je bila kultura dialoga v politiki takrat na bistveno višji ravni, kot je danes.
Kaj pa kultura humorja? Je bila na višji ravni?
Nedvomno. Spomnimo se spoštljivih in humornih razprav ali replik poslanca Toneta Partljiča.
Tu pa tam je še zaslediti očitek, da ste strankarski človek.
Ko sem bil leta 2011 imenovan za direktorja službe DVK, sem z dnem imenovanja izstopil iz stranke LDS. Prav tako sem odstopil s funkcije člana občinskega sveta. Pa ne zato, ker bi moral, ampak ker se mi je tako zdelo edino korektno in »higienično«. Zelo pogosto se poudarja moja vloga v politiki, pa čeprav me tam že dolgo let ni več, hkrati je moje strokovno delo le redko omenjeno.
Ima dediščina LDS še kako vrednost?
O tem naj raje sodijo tisti, ki so aktivno vpeti v politično dogajanje. Jaz se s politiko ne ukvarjam več, jo pa spremljam. Po mojem mnenju je stranka izpolnila cilje že pred časom in takrat se je njena zgodba izpela. Ko je Janez Drnovšek izpustil krmilo iz rok, se je pojavilo preveč šoferjev in stranka se je razletela. Iz volilnega bazena LDS je potem nastalo veliko novih projektov, kar ni presenetljivo.
Prihaja leto, ki utegne biti najbolj kruto v življenju mlade države, pravi urednik osrednjega časnika. Volitev bi se morali nasprotno veseliti, saj so praznik demokracije.
Zakaj bi bilo to leto kruto? Volilna zakonodaja je takšna, kakršna je, zaradi različnih okoliščin je sovpadel konec različno dolgih mandatov. Državljani se glede na nizko volilno udeležbo očitno premalo zavedamo, kaj pomenijo volitve za državo in demokracijo. V preteklosti so šle množice na barikade, ljudje so umirali za pridobitev volilne pravice. Mi pa jo imamo, a je velik del državljanov žal ne uresničuje.
Bo leto »kruto« za vas kot direktorja službe DVK?
Do zdaj res še ni bilo leta, ko bi sovpadlo toliko volitev. A ne gre samo za količino dela zame oziroma za zaposlene v DVK. Naporno bo zlasti za tiste, ki se jih skoraj ne omenja: okoli 200 ljudi dela v okrajnih volilnih komisijah in volilnih komisijah volilnih enot, poleg tega je treba omeniti tudi člane DVK in volilnih komisij. Veliko dela nas čaka v tem letu. Volitve državnih svetnikov, ki bodo jeseni, so za javnost morda res manj zanimive, a za DVK in volilne komisije volilnih enot so velik zalogaj.
Lokalne volitve na podlagi zakona o lokalnih volitvah izvajajo občinske volilne komisije, DVK pa skrbi za enotno uporabo določb zakona ter daje občinskim volilnim komisijam navodila in usmeritve, ki jih morajo upoštevati zaradi enotne uporabe zakona, sicer pa volitve izvajajo samostojno. Služba DVK v času lokalnih volitev prejme tudi veliko elektronskih sporočil in klicev za strokovno pomoč občinskim volilnim komisijam in njihovim tajnikom.
Kako bodo volitve potekale v teh pandemičnih razmerah? Pričakujete posebna navodila?
Zadnji referendum smo izpeljali že v času epidemije, zato je bilo takrat sprejetih nekaj ukrepov za preprečitev širjenja okužb in podobno. Preden se začne volilna tekma, bo DVK te ukrepe še enkrat preverila v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Epidemiološke razmere v tem trenutku žal niso obetavne, zato zaskrbljenost ni odveč. V DVK bomo zelo pozorno spremljali situacijo in skupaj z NIJZ razmislili o morebitnih dodatnih ukrepih.
Pri izvedbi volitev sodeluje več kot 18.000 članov volilnih odborov, ki so v našem sistemu volitev ključni, saj vodijo glasovanje na volišču in ugotavljajo izid glasovanja (štejejo glasove). Politične stranke so tiste, ki morajo okrajnim volilnim komisijam predlagati več kot približno 3000 ljudi za delo na voliščih. Sestava volilnih odborov je zakonsko določena, mora biti politično pluralna, prednost pri imenovanju pa imajo predlogi parlamentarnih strank. Politične stranke morajo torej angažirati dovolj zaupnikov, ki bodo nadzorovali delo volilnih odborov. In glede na skrb vzbujajočo epidemiološko sliko v državi se bojim, da tu lahko nastopijo težave.
Na volitve ste sicer že pripravljeni?
Priprave službe DVK so v zaključni fazi. Osnutki aktov, ki jih bo sprejela DVK, so pripravljeni, glavnina javnih naročil za storitve je končanih, nekaj jih je še poteka. DVK čaka na razpis volitev, ki jih bo z odlokom razpisal predsednik republike. Po objavi odloka o razpisu volitev v Uradnem listu bo sklicana seja DVK, na kateri bodo člani sprejeli ustrezne akte in druge odločitve. Volilni postopki bodo stekli, okrajne volilne komisije morajo najprej določiti volišča in imenovati volilne odbore, nato pa se začne kandidacijski postopek, ki ga vodijo volilne komisije volilnih enot. Kot služba DVK smo dolžni koordinirati potek volilnih postopkov, nuditi pomoč tako volivcem kot političnim strankam ter tudi našim sodelavkam in sodelavcem na nižjih ravneh.
Že pred časom je predsednik republike napovedal, da bo državnozborske volitve razpisal za 24. april. Vam je s tem kaj olajšal delo?
Olajšal nam je delo, ker bodo volitve na prvi mogoči rok in bo več časa do jesenskih volitev. Na podlagi določbe odloka o razpisu volitev je DVK dolžna izvršiti odlok predsednika, na podlagi določb zakona o volitvah v državni zbor pa skrbi za enotno uporabo določb zakona oziroma za zakonito izvedbo volitev. Bodo pa letošnje volitve zaradi specifičnih razmer, v katerih smo se znašli zaradi epidemije, zagotovo poseben izziv. DVK bo namreč morala pri organizaciji izvedbe volitev poleg vseh siceršnjih nalog upoštevati tudi trenutne epidemiološke razmere in zahtevane ukrepe. Ne vemo še, kakšna bo situacija 24. aprila, a lahko se zgodi, da se bodo morali vsi člani volilnih odborov na dan glasovanja testirati. Pa tudi, da bodo v primeru pozitivnega testa potrebovali zamenjavo.
Kako so s temi tegobami opravili v Nemčiji?
V Nemčiji so bile volitve izvedene še pred pojavom kužne različice omikron. Kot že rečeno, DVK bo skrbno spremljala razmere in se skupaj z NIJZ odločila, kako ravnati.
Ko bo predsednik republike v kratkem razpisal volitve, ne bo več umika.
Prvi mogoči datum volitev je 24. april. Če bo ta dan določen z odlokom, bodo volilna opravila začela teči z dnem, ki ga bo določal ta odlok. Zagotovo moramo – glede na razvoj epidemije – preučiti različne mogoče scenarije, a za zdaj ne vidim razloga za zamik volitev.
Saj tega tudi v drugih državah niso počeli.
Drži. Upam, da bodo pristojni organi, ko bodo razmišljali o ukrepih za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom, imeli pred očmi tudi vidik kompleksnosti postopkov izvedbe volitev.
Gotovo ni v interesu ne DVK ne strank, da prihaja do nepotrebnih volilnih sporov. Kateri so najpogostejši?
Dogaja se denimo, da predlagatelj vloži listo kandidatov, ki v nasprotju z zakonodajo ne upošteva tako imenovane spolne kvote. Na listi kandidatov mora biti namreč najmanj 35 odstotkov kandidatov nasprotnega spola, pa tega ne upoštevajo, poleg tega prihaja do sporov tudi zato, ker politične stranke ne uporabijo imena, ki je registrirano. Prihaja tudi do težav, ker predlagatelji listi kandidatov ne priložijo ustreznega števila podpisov volivcev. In še bi lahko našteval. Formalne pomanjkljivosti se lahko vedno odpravijo, ko se na primer v listi kandidatov navede napačno ime ali priimek kandidata. Volilne komisije volilnih enot (in ne DVK) so tiste, ki odpravljajo te napake.
Napovedano je skorajšnje ustanavljanje nekaj strank. Pazljivo spremljate zadnje ankete javnega mnenja?
Pazljivo ne, jih pa zaznam. Že večkrat se je sicer izkazalo, da velja biti zadržan do izidov teh anket. Predvsem pa si želim, da na koncu ne bi obveljale napovedi o nizki volilni udeležbi.
Medtem se nadaljujejo prestopi poslancev. Zakaj bi jih bilo treba z zakonom prepovedati?
Zaradi zlorab. Ko nekdo ugotovi, da v določeni stranki ne more prodreti s svojimi predlogi in opravljati svojega mandata, kot si želi, ter da se s politiko stranke ne strinja več, bi bilo prav, da se od nje poslovi, ne pa da prestopi v poslansko skupino druge stranke.
Ustava pravi, da poslanci niso vezani na nikogaršnja navodila.
Drži, a ta člen ustave je pogosto povsem napačno interpretiran. Prestop iz ene v drugo poslansko skupino med mandatom pomeni prevaro volivcev. Res pa je, da zaradi volilnega sistema, kakršnega imamo, volivci ne kaznujejo prestopov poslancev. In zato imamo poslance, ki so zamenjali že veliko strank. Tisti, ki se aktivno ukvarjajo s politiko, dobro vedo, v katerem volilnem okraju in za katero stranko morajo kandidirati, da bodo lahko izvoljeni. Do volivcev bi bilo edino pošteno, da prestopi poslancev ne bi bili mogoči. To bi morala določati zakonodaja in poslovnik parlamenta.
Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistem verjame, da je ključ do aktivnega državljanstva, večje udeležbe na volitvah ter do kakovostnejše in odgovorne politike in večjega zaupanja vanjo prav v volilnem sistemu. Koliko to velja za njihov predlog kombiniranega volilnega sistema?
Gotovo tudi volilni sistemi vplivajo na volilno udeležbo. Če bi veljalo, da je volilna udeležba v večinskem volilnem sistemu večja, bi na volitve predsednika republike prišlo 80 odstotkov volivcev. Vsak volilni sistem ima svoje prednosti in slabosti. To je politično vprašanje par excellence. Politika se mora odločiti, kakšnega želi. Naš volilni sistem je unikaten. Lahko bi imeli boljšega, kar je med vrsticami zapisalo ustavno sodišče, ni pa ga razglasilo za protiustavnega. Če bi uveljavili takšnega, kot je bil predlagan, da bi se ukinilo volilne okraje in uvedlo preferenčni glas, bi po mojem mnenju volivci pridobili bolj odločujoč vpliv.
Nisem nasprotnik kombiniranega volilnega sistema, a ga ne gre kar kopirati. V Nemčiji, kjer velja kombinirani volilni sistem, se zaradi ravnotežja med tem sistemoma število poslancev spreminja, kar pri nas po ustavi ni mogoče.
Poslancem je pred slabim letom le uspelo spremeniti zakon o volitvah v državni zbor. Odrekli so se preferenčnemu glasu. Je bila samo s spremembo meja okrajev uresničena tri leta stara odločba ustavnega sodišča?
Menim, da bi tudi ta zakon morali sprejeti z dvotretjinsko večino. »Gerrymandering« (manipuliranje z volilnimi okraji, op. p.) je nevarno početje, a do zdaj se ni izkazalo, da bi prevladovalo. Stranka SDS oziroma koalicija je bila deležna očitkov, da je manipulirala na omenjeni način, ko je volilni okraj Grosuplje razdelila na dva okraja. A to ni bil edini tak primer. S popravki velikosti okrajev je volilni zakon vseeno boljši od prejšnjega in so se nesorazmerja med volilnimi okraji po številu prebivalcev zmanjšala.
Bi ukinitev okrajev res vodila k centralizaciji države? Slišali smo za oceno, da bi bil to atentat na podeželje.
Po moji oceni ne. Menim, da že zdaj velja, da je več mandatov podeljenih v pretežno mestnih volilnih okrajih. Naj se vrnem k novim volilnim okrajem. Ne verjamem, da bodo kaj bistveno posegali v porazdelitev mandatov. Treba je počakati na izid volitev. Za podrobnejše analize bo čas po volitvah. V okrajih so preference posameznih strank vidne od daleč. Drugače bi bilo, če bi okraje ukinili in uvedli preferenčni glas.
Večkrat slišimo, da imajo stranke preveč vpliva. Toda politične stranke so vendarle ustavna kategorija, zagotovilo za delovanje večstrankarske parlamentarne demokracije. Res je, da jih imamo veliko, lahko bi razmišljali o zaostritvi pogojev za njihovo ustanavljanje. Lahko bi dvignili volili prag, da bi prišlo do bolj stabilnih vlad. Kot državljan sem zadržan do večinskega volilnega sistema, čeprav bi lahko prispeval k stabilnosti vlade.
Se ga bojite?
Ne gre za strah, temveč za previdnost.
Oblast bi si prikrojila ustavo …
Ne gre za prikrojitev ustave. Če bi se politika dogovorila za večinski volilni sistem, bi morala najprej spremeniti ustavo. Kdor bi imel torej dvotretjinsko večino za spreminjanje ustave, bi jo imel tudi za spremembo volilnega sistema. Če bi s spremembo ustave uveljavili petodstotni volilni prag, to po moji oceni ne bi bistveno spremenilo političnega prostora. Nekateri menijo, da so pogoji za ustanovitev politične stranke preblagi, spet drugi, da je prag za financiranje političnih strank iz proračuna prenizek. Toda ali ne bi s spremembo teh pogojev posegli v ustavno pravico do političnega združevanja? V Sloveniji je vse preveč negativnosti do politikov in političnih strank. To je v veliki meri posledica nizke politične kulture, ki vodi v nezaupanje državljank in državljanov. Prizadevati bi si morali, da bi se delovanje strank stabiliziralo in demokratiziralo.
Pravite, da je naš volilni sistem unikaten. Še ena posebnost: ustanavlja se klub neodvisnih županov, ki naj bi imel celo svojega predsedniškega kandidata, kočevskega župana Vladimirja Prebiliča.
Dovolj časa je še do predsedniških volitev. Ko smo uvajali lokalno samoupravo, je bila v igri tudi drugačna izvolitev županov. Imamo občine, ki ne delujejo, kot bi morale, saj župani v občinskih svetih nimajo dovolj podpore – ker so neodvisni, nimajo ustrezne podpore v občinskih svetih. Ni tako malo držav v Evropi, kjer je župan tisti, ki na svoji listi prejme največ glasov. Takšen sistem zagotavlja, da ima župan že od samega začetka mandata boljši temelj za oblikovanje koalicije, s katero vodi svojo politiko. Neodvisne liste na lokalni ravni so šle po moji oceni že predaleč. A duh je že ušel iz steklenice. Jaz vem, kaj lahko pričakujem od posamezne politične stranke, težje pa od skupine volivcev, ki so se združili, denimo na listi za požarno varnost. Kaj pa šole, sociala, ceste …? Ali pa je njihov cilj kupiti za vsako vas nov gasilski avto? Namenoma pretiravam, a takšne liste niso tako neobičajne, kot se zdi na prvi pogled. Politične stranke pa imajo programe, na podlagi katerih lahko volivec prepozna njihove vrednote in prioritete.
Državni svetniki so pred kratkim sprejeli zakonodajno pobudo, s katero bi spet omogočili dvojno opravljanje funkcije županov in poslancev. Vi ste prepoved podpirali?
Da, že ko sem bil poslanec. Prvi korak k ozdravitvi demokracije je bil narejen, ko smo to presekali. Verjamem, da bo prevladala politična modrost in da poslanci ne bodo storili koraka nazaj. Kako je denimo lahko župan mestne občine Kranj tudi dober poslanec? Nemogoče. Lahko je dober župan in slab poslanec ali pa obratno. Župan, ki je tudi poslanec, je v izrazito privilegiranem položaju. Se zavedate, kakšno moč ima lahko župan v državnem zboru, tudi če je v opoziciji? Vedno koristi kak poslanski glas, še zlasti v tako zelo razdeljenem parlamentu, kot je v aktualnem mandatu. Logično pa je, da bodo stranke v dani konstelaciji in časovnem okviru volitev poskušale igrati tudi na karto županov.
Napovedanih je precej poslanskih kandidatur županov. Če jim uspe, bo do pozne jeseni obglavljenih precej občin.
Zakon je jasen: če županu preneha mandat prej kot v šestih mesecih do konca mandata, se morajo izvesti nadomestne volitve. To je stvar odgovornosti občinskih svetov. Vsi roki začnejo teči od potrditve mandata, kar je v posameznih občinah različno. Vsekakor pa je to obdobje daljše od šestih mesecev.
Pa vendar ne bo prišlo do nadomestnih volitev?
Glede na določbe zakona bi se morale izvesti, se pa bo ob tem postavilo vprašanje smiselnosti takšnih volitev. Zakonodajalec ni zapisal te določbe za okoliščine v tem letu, ampak zato, ker je zaradi različnih razlogov županu funkcija prenehala med mandatom. Če bi bile državnozborske volitve avgusta ali septembra, bi bilo stanje drugačno.
Bi lahko katere od volitev združili ter bi bile denimo na isti dan lokalne in predsedniške volitve?
Ob doslednem spoštovanju zakonodaje ne. Zakoni so jasni, volitve izvajajo različni volilni organi. Lokalne volitve so z vidika izvedb najbolj zapletene, saj se voli župana, občinski svet, pa še organe krajevnih skupnosti. Žal ni politične volje, da bi sistem lokalnih volitev racionalizirali. Tako imamo mestni občini Ljubljano in Maribor z eno volilno enoto, Vodice, denimo, pa so razdeljene na tri volilne enote.
Ste na to opozorili?
Smo. DVK je po zadnjih lokalnih volitvah dala priporočila zakonodajalcu, kaj bi bilo treba narediti, a se še ni nič zgodilo. Glede na izkušnje smo predlagali, da bi morali biti predsedniki občinskih volilnih komisij sodniki, tako kot velja za državne volilne organe. Predsednik in namestnik Državne volilne komisije sta vrhovna sodnika. Predsednik in namestnik volilne komisije sta sodnika, predsednik okrajne volilne komisije je sodnik, namestnik predsednika pravnik. Člana in namestnika DVK sta imenovana iz vrst pravnih strokovnjakov, trije člani in namestniki pa na predlog poslanskih skupin. Tako so spoštovana načela neodvisnosti, strokovnosti in politične pluralnosti. Na občinski ravni tega za zdaj ni. Pri ugotavljanju izidov volitev smo hitri, ker imamo, kot so ugotovili tudi mednarodni opazovalci, veliko število volišč na število prebivalcev. Največ volišč je v Celju z 2500 volivci, pa tudi tam kar hitro preštejejo glasove. Ko sem pred desetimi leti prišel na ta položaj, smo imeli prek 3400 volišč, zdaj jih je okoli 3000.
Bližamo se meji 50 odstotkov volilne udeležbe na državnozborskih volitvah. Kaj to pomeni za legitimnost volitev?
Ne glede na volilne udeležbo si bo DVK prizadevala, da bodo volitve izpeljane zakonito in pošteno, res pa je, da višja udeležba povečuje legitimnost izvoljenih organov. Še leta 2004 smo bili na 70 odstotkih, potem pa je šlo navzdol. Zakaj? Velikokrat sem se spraševal, zakaj je najslabša udeležba vedno v sedmi in osmi volilni enoti, najvišja pa je bila donedavna v volilni enoti Ljubljana Center, zdaj pa prednjači prva volilna enota Kranj. Analize kažejo, da na volilno udeležbo vplivajo razvitost določenega območja, brezposelnost in druge socialne okoliščine. Očitno je v teh delih države več apatije in razočaranja nad politiko. Z veliko gotovostjo lahko napovem, da bo tako tudi na bližajočih se volitvah. Upam seveda na višjo udeležbo, a najslabše se bosta po vsej verjetnosti spet odrezali volilni enoti Maribor in Ptuj. Ogledalo bi si morale nastaviti izključno politične stranke in politika na splošno.
Kaj zamerite politikom?
Gre za že omenjeno nizko raven političnega diskurza, za nikakršno pripravljenost na sodelovanje. Ne glede na to, katera opcija je na oblasti. Nevzdržno je gledati le na ozke politične interese le zato, da smo proti. Marsikaj je tudi dobrega, kar bi veljalo podpreti. Jaz sem bil deležen kritik, ker sem podprl tudi kakšen amandma opozicije v prepričanju, da je boljši od rešitve našega oziroma mojega ministra. A moralna načela nimajo več nobene cene. Tudi izpolnjevanje obljub ne velja kaj dosti več, vključno s prestopi poslancev. Kar lahko reši le politika sama in si na ta način povrne zaupanje volivcev.
Smo Slovenci razklani tudi kot narod?
Tega osebno ne čutim. Imam prijatelje in znance različnih svetovnopolitičnih nazorov. Predvsem v zadnjem času postaja vse nekako prenapeto. V ljudeh se zaradi epidemioloških ukrepov kopiči vse več jeze in naveličanosti. A saj nismo edini na tem svetu, ki nas je to doletelo. Socialdemokrati v Nemčiji so na predzadnjih volitvah zagotavljali, da z Merklovo ne gredo v koalicijo. Predsednik države, ki ni neposredno izvoljen, je liderje strank po neuspešnih pogovorih za sestavo vlade opozoril, da gre vendarle za Nemčijo. Usedli so se in dogovorili o veliki koaliciji. Pri nas za zdaj tega očitno ne zmoremo. Če res želimo popeljati državo naprej, bi se morali najprej dogovoriti vsaj za nekaj skupnih ciljev – in to ne glede na različna ideološka prepričanja.
Česa si vi najbolj želite v tem letu, ki se jo komaj dobro začelo? Za kaj »glasujete«?
Najprej vsekakor za to, da bi končno izzvenele mutacije koronavirusa in bi se kot družba vrnili v normalo. Ko se bodo glave ohladile, bo manj nestrpnosti, živčnosti in medsebojnega spotikanja. Sodelovanje, ki je nujno, bo tako lažje. Za volitve pa si želim, da bi skupaj s sodelavci in 20.000 ljudmi na terenu po svojih najboljši močeh dobro opravili svoje delo.
Nobenega izgovora ne more biti, da bi volivci obsedeli doma. Naveličan sem že nerganja, da na volitvah ni prave izbire. Če kdo misli, da so vsi slabi, pa naj sam poskusi in kandidira. Ne nazadnje, če ne odločaš sam, odločajo drugi tudi zate.
Politika si, kot rečeno, lahko povrne ugled in zaupanje s svojim zgledom in prizadevanjem, da izpolni čim več predvolilnih obljub. Ko bodo volivci ugotovili, da postaja verodostojna, se bo volilna udeležba zvišala.
Kakšna pa bo po vašem mnenju udeležba na aprilskih volitvah?
Na zadnjih predčasnih volitvah je bila nekaj višja. Upam, da se bo ta trend nadaljeval. Želim si, da bi v tem, tako imenovanem supervolilnem letu volivke in volivci v čim večjem številu prišli na volišča.
