"Odločitev je pričakovana, a prepozna," je po sodbi dejal zagovornik Zorana Jankovića Janez Koščak. Po njegovem bi to moralo biti končano najpozneje oktobra lani, ko je Finančna uprava RS (Furs) v odločbi ugotovila, da je bilo s tem vse v redu. "Takrat bi morala tožilka obtožbo umakniti," je ocenil. Njena napovedana pritožba, ki se mu zdi nerazumna, bo postopek po njegovi oceni podaljšala še za vsaj pol leta.
Tožilko Blanko Žgajnar, ki je Jankovića obtoževala, da se je pri prodaji delnic izognil plačilu davka na dobiček od kapitala, je oprostilna sodba zmotila. "Tekom dokaznega postopka je bilo ugotovljeno, da so storili očitana kazniva dejanja," je ocenila in povedala, da je predpisana kazen za to do osem let zapora. Tako se ji zdi njen predlog, da bi Zorana Jankovića sodišče obsodilo na eno leto zapora, njegova sinova pa zaradi očitane pomoči pri kaznivem dejanju na po osem mesecev zapora, ustrezen, je povedala v izjavi za medije.
Sodnica Mojca Kocjančič je v obrazložitvi sodbe med drugim dejala, da je sodišče presojalo, kdaj je Janković delnice dejansko prodal: konec leta 2004 in pred uveljavitvijo davka na kapitalski dobiček z letom 2005 ali leta 2006, ko so bile delnice v lastništvu Electe Inženiring, ki je bila v lasti Damijana in Jureta, prodane naprej. Ugotovilo je, da jih je prodal leta 2004 in da zato iz tega naslova ni imel davčne obveznosti.
Sodišče je presodilo, da pri tem ni šlo za očitane navidezne posle med člani družine in družbami pod okriljem Electe, saj je bilo vse računovodsko pokrito, za vse posle obstajajo izpiski in ostali dokazi. "Ni mogoče presojati, da bi to z davčnega vidika šteli kot navidezen posel," je dejala in ocenila še, da nihče ni dolžan postavljati koristi države pred svoje koristi in da lahko ravna s svojim premoženjem, kar želi.
Sodišče se je tako po besedah zagovornice Tamare Kek strinjalo, da se zlorabe davčnih predpisov ali namene izvršitve transakcij ne more presojati v luči bodočih predpisov, ki v času sklepanja poslov niso veljali. Ko je Zoran Janković leta 2004 prodal delnice Mercatorja, ta prodaja ni bila obdavčena. Bi pa bila, če bi jih prodajal po 1. januarju 2005. To je nosilno stališče Fursa, ki je odločbo v tem postopku odpravilo in izdalo sklep o ustavitvi davčnega postopka, in sedaj tudi sodišča, je dejala.
Bolečin osem let
Ljubljanski župan Zoran Janković je med obravnavo dejal, da je bilo zanj teh osem let, odkar se vleče ta primer, zelo "bolečih". Po vseh teh letih bi morala tožilka, potem ko je Furs odločbo v tem primeru odpravil, umakniti obtožnico. Izjave po koncu sojenja ni želel dati, napovedal pa jo je na današnji redni tedenski novinarski konferenci Mestne občine Ljubljana.
Tožilstvo je Jankovića obtoževalo, da se je izognil plačilu davka na dobiček od kapitala, ker leta 2007 ni vložil napovedi davka na dobiček od kapitala, potem ko naj bi s prodajo 47.000 delnic zaslužil nekaj manj kot 689.000 evrov in od česar bi moral plačati nekaj več kot 103.000 evrov davka. Trdilo je, da so obtoženi v več poslih rotirali posojila, ki ga je pri Factor banki najela Electa Holding, ter da naj bi bile delnice pri Electi Inženiring do leta 2006, ko jih je prodala Deutsche Bank, le parkirane.
Pred izrekom sodbe je sodišče danes zaslišalo sodnega izvedenca Črtomirja Časarja, ki je mnenje pripravil že v sodni preiskavi leta 2018. Čeprav po ocenil Žgajnarjeve njegovo mnenje potrjuje očitke tožilstva, so obramba in sodnica ocenili, da je bilo takratno vprašanje sodišča zanj bolj pravno, in ne ekonomsko, in zato nanj ni mogel utemeljeno odgovoriti. Tudi sam je povedal, da je večkrat predlagal zamenjavo izvedenca, saj je on specializiran bolj za cenitve vrednosti podjetij, ekonomske škode in kreditnih tveganj.
Obramba in tožilstvo se nista strinjala glede tega, ali je šlo za po mnenju obrambe dopustno davčno optimizacijo ali za po mnenju tožilstva nedovoljeno davčno izogibanje. Zoran Janković je med obravnavo poudaril, da je takrat zaradi prihajajoče obdavčitve kapitalskih dobičkov delnice odsvojila vsa Mercatorjeva uprava, kar je tudi javno objavila. Če je bilo kaj narobe, bi morala tožilka po njegovem preganjati še 600.000 državljanov, ki so takrat prodali premoženje, večinoma v tujino.
