Novice Svet24

Osebni arhiv

V času pandemije je neredko slišati, da so otroci največji poraženci še vedno aktualne zdravstvene krize. Tovrstne opazke se po navadi nanašajo na dejstvo, da so se otroci več mesecev šolali na daljavo in ostali brez določenih socialnih izkušenj, ki jih odrasli dojemamo kot bistvene za obdobje odraščanja. Malokdo v tej žrtvi otrok vidi denimo travmo ob izgubi (starega) starša zaradi covida, skoraj nihče od laičnih komentatorjev pandemije pa ne omeni dejstva, da tudi otroci zbolevajo in čutijo posledice okužb s koronavirusom.

Pavšalne ocene o minimalni nevarnosti, ki jo covid predstavlja za otroke, se odražajo tudi v precepljenosti mlajših, ki je nizka, četudi upoštevamo dejstvo, da mlajši od petih let sploh ne morejo biti cepljeni, otrokom med 5. in 11. letom pa je bila ta možnost dana šele 14. decembra. Ti otroci se cepijo z odmerki cepiva podjetja Pfizer, ki so manjši in manj koncentrirani. Prvi na vrsti so otroci s kroničnimi boleznimi in otroci, ki so v domačem gospodinjstvu v stiku z ogroženimi skupinami.

Različni simptomi

O prebolevanju covida pri najmlajših in učinkih cepljenja smo se po telefonu pogovarjali z dr. Tino Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Po nekaj hujših mesecih je lahko pediatrinja dejala, da imajo trenutno v oskrbi na infekcijski kliniki samo enega otroka s covidom, medtem ko so od začetka pandemije na zdravljenje sprejeli 204 otroke. Plankar Srovinova poudarja, da se otroci zaradi covida zdravijo tudi na pediatrični kliniki in drugod po Sloveniji; zahtevne primere, na primer hujši potek covidne pljučnice pri mladostnikih, praviloma obravnavajo v Ljubljani. »Med otroki je največ kratkotrajnih hospitalizacij dojenčkov, ki se ob covidu nehajo hraniti, piti, imajo visoko vročino in so slabotni, zato jih sprejmemo na rehidracijo. Po drugi strani najstniki zbolevajo s simptomi, bolj podobnimi tistim pri odraslih, kot so bolečine v prsih, kašelj in težko dihanje.«

Sogovornica izspostavi tudi primere otrok z dvojnimi okužbami, za katere so skrbeli na infekcijski kliniki; »to pomeni, da so imeli poleg covida še bronhiolitis ali virusno pljučnico, povzročeno z ostalimi sezonskimi virusi, kot sta RSV in rinovirus, in so hospitalizacijo ter zdravljenje s kisikom potrebovali zaradi teh okužb, in ne zaradi covida«.

Okuženi novorojenčki

Dojenčki, ki so sprejeti na kliniko, tam praviloma ostanejo le dan ali dva. Plankar Srovinova simptome pri najmlajših opisuje kot vročinsko stanje, stokanje, odklanjanje hrane ali dojenja, splošno oslabelost. V veliki večini primerov so tovrstne zaplete rešili s simptomatskim zdravljenjem, torej z infuzijami in zniževanjem vročine, po katerem so se dojenčki v kratkem lahko vrnili domov. Da virusu ni mar za starost, potrjujejo tudi primeri okuženih novorojenčkov, na katere so okužbo prenesle matere. Bolj se zdravljenje lahko zaplete pri najstnikih; v Ljubljani so oskrbeli že šest takih, ki so jih zaradi covidne pljučnice morali zdraviti s kisikom, dva otroka sta zaradi hude pljučnice potrebovala tudi zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Po slabih dveh letih izkušenj lahko Plankar Srovinova potrdi, da »otroci covid res večinoma prebolijo v blažji obliki, poznamo pa hude zaplete. Okužba lahko med drugim povzroči večorganski vnetni sindrom. Res je, covid pri otrocih praviloma poteka v blažji obliki, a predvsem zaradi možnosti kasnejših zapletov ni tako nedolžen, kot si mnogi predstavljajo.«

Nova bolezen

Za omenjeni večorganski vnetni sindrom se ocenjuje, da prizadene enega na tisoč okuženih otrok. »To je popolnoma nova bolezen, ki jo opažamo šele s covidom. Prej smo poznali podobno, ki se ji reče kawasakijeva bolezen, vendar se ta pojavlja večinoma pri mlajših otrocih in praviloma ne prizadene srca v taki obliki kot večorganski vnetni sindrom po covidu. Pri tej bolezni večinoma zbolevajo večji otroci, se pravi šolarji in predvsem najstniki, smo pa imeli tudi primere tega sindroma pri dojenčkih.«

Kako otroci sindrom občutijo? Plankar Srovinova pojasnjuje: »Nekaj tednov po prebolelem covidu, ki poteka večinoma v blagi obliki, nekateri pa sploh ne vedo, da so bili okuženi, otroci ponovno dobijo visoko vročino in običajno še prebavne težave, to so bruhanje, driska, bolečina v trebuhu, izpuščaj, lahko tudi pordele očesne veznice ter povečane bezgavke. Po nekaj dneh postanejo izrazito utrujeni, takrat se običajno pojavi prizadetost srčne mišice, lahko so okvarjeni tudi drugi notranji organi. Otroci so bolnega videza, ob prihodu na zdravljenje imajo izrazito povišane vnetne parametre.« Brez zdravljenja lahko ta sindrom privede do smrti, zato je ključno, da pri bolniku čim prej začnejo agresivno protivnetno zdravljenje. »Pri nas smo že zelo senzibilizirani na to bolezen, otroci hitro pridejo v bolnišnico, tako da na srečo še ni bilo smrtnega primera.«

Dolgotrajni učinki

Dolgi covid, ki so ga mnogi odrasli prebolevniki še predobro spoznali, se pojavlja v raznih oblikah tudi pri mlajših, predvsem najstnikih. Trajanje simptomov je nepredvidljivo, ti pa lahko šoloobveznim otrokom povzročajo resne težave. Motnje koncentracije, bolečine v mišicah, bolečine v prsnem košu, težko dihanje, izrazita utrujenost in subfebrilna (rahlo povišana) temperatura so simptomi, ki jih opaža Plankar Srovinova, ki dodaja, da pozna primere, ko so morali najstniki zaradi tovrstnih težav izpustiti več mesecev šole in celo iti na razne oblike rehabilitacij.

Komunikacija s starši

Cepivo, ki je po novem dostopno za vse starejše od petega leta starosti, je po besedah Plankar Srovinove učinkovito, nudi dobro zaščito za dosedanje različice virusa (medtem ko za omikron še ni natančnejših podatkov pri otrocih), ima zelo malo stranskih učinkov, še manj kot pri odraslih oziroma starejših od 12 let. Z njim se zmanjša možnost okužbe in tudi zapletov po okužbi.

Tako kot v vseh delih družbe je tudi med starši veliko pomislekov o cepljenju, zato se na pediatriji poskušajo posvetiti vsaki družini in, kot pravi pediatrinja, »vsakemu staršu odgovorimo na vprašanja v zvezi s cepljenjem, ker je v javnosti veliko proticepilske propagande in zavajajočih informacij. Povemo dejstva, smo iskreni tudi glede morebitnih stranskih učinkov, odločitev pa je na koncu seveda njihova, a smo jim na voljo za razgovor.«

Organizacija dela na infekcijski kliniki poteka tako, da so covidni pacienti izolirani od preostalih, za katere je seveda še vedno treba poskrbeti. Če lansko zimo pri nas ni bilo detektirane gripe, jo letos vsekakor pričakujemo, hkrati pa se bo verjetno nova različica koronavirusa zelo hitro širila tudi po šolah in drugod, kjer se družijo mladi, zato dela na kliniki ne bo zmanjkalo. Odrasli lahko veliko naredijo za otroke že s tem, da se sami cepijo, letošnja zima namreč s seboj prinaša še neznane izzive spopadanja s pandemijo.