Kot je napovedal Jerala, po doseženi tako imenovani čredni imunosti in ob nadaljnji umiritvi epidemije mlajši in zdravi verjetno ne bodo več potrebovali cepljenja proti covidu-19, starejši in ranljivejši pa naj bi se proti temu vsako leto cepili podobno, kot se zdaj cepijo proti gripi.
Jerala, ki pričakuje, da bomo imeli v Sloveniji januarja visoko število okuženih, meni, da ima omikron tako močno potenco, da bo najbrž našel vsakega, ki še ni cepljen. Že cepljeni naj bi povečini prestali blažjo obliko bolezni, po njegovih ocenah pa gre pričakovati, da bo v Sloveniji najbrž februarja ali marca dosežena ali praktično 100-odstotna precepljenost ali pa prekuženost. Do enakega stanja bi sicer prej ali slej prišlo tudi z delta različico, a počasneje.
Ostaja veliko neznank
O različici virusa omikron po njegovi oceni sicer še ne vedo veliko, obstajajo pa nekateri znaki, da bi lahko bila nekoliko blažja od prejšnjih različic, in močno upa, da se bo izkazalo, da je vsaj nekoliko manj nevarna. Seveda pa se zelo hitro širi, s čimer lahko nadoknadi tudi to, da je potek bolezni nekoliko blažji.
Njeno hitrejše širjenje je po njegovem mnenju v precejšnji meri tudi posledica tega, da ta oblika virusa že ustvarjena protitelesa v človekovem telesu nevtralizira in skoraj resetira ter tako lahko vnovič okuži vso populacijo.
Cepljenje otrok se mu zdi smiselno
Jerala, ki na Kemijskem inštitutu v Ljubljani vodi odsek za sintezno biologijo in imunologijo, je svoje misli o epidemiji in omikronu strnil v včeraj objavljenem pogovoru v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, ki je potekal v organizaciji splošnih knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja.
Glede zaščite s cepivi lahko po njegovih besedah zatrdijo, da lahko okužba s koronavirusom pri necepljenih povzroči veliko hujše bolezenske posledice kot pri cepljenih ljudeh. Zaupa tudi mnenju pediatrov, da je smiselno tudi cepljenje otrok.
Ker naj bi bil pri okužbi proti različici omikron najbolj učinkovit tretji oz. t. i. poživitveni odmerek cepiva, je dejal, da je to veljalo že za različico delta. Izkazalo se je tudi, da je ena od pomembnih stvari to, da daljši razmik med drugim in tretjim odmerkom cepiva dejansko omogoči, da v telesu pride do večjega števila protiteles oz. zorenja imunskega odziva. Kakovost protiteles je večja tudi zaradi daljše selekcije v bezgavkah, je dodal.
Pri omikronu je sicer problematično, ker ima ta oblika veliko število mutacij ravno na virusni bodici, prek katere se virus poveže s protitelesi in jih skuša nevtralizirati. Sicer pa kljub temu, da ima virus veliko mutacij, pri cepljenih v telesu ostanejo še protitelesa, ki se veliko slabše povezujejo z virusom. Če posameznik dobi tretji odmerek cepiva, pa se tudi raven protiteles dvigne za stokrat. Tako je po tretjem odmerku zaščita pred okužbo še "dosti dobra" oz. približno 75-odstotna, je ocenil.
Sicer pa je raven protiteles visoka tudi po približno dveh tednih od drugega cepljenja, kar pomeni, da cepljeni z le enim ali dvema odmerkoma dobijo nekaj prednosti pred virusom. Tudi če gre za le en teden, bo imelo telo nekaj časa, da vzpostavi določen imunski sistem, ki sicer ne bo dovolj dober za popolno zaščito proti bolezni, lahko pa bo predstavljala razliko med blago ali resno obliko bolezni, ki terja zdravljenje v intenzivni negi, je še dejal Jerala.
