Po nekaj tednih slabih novic o najnovejši različici virusa sars-cov-2, zloglasnemu omikronu, ko je bilo jasno le to, da gre za precej bolj nalezljivo nadlogo, po navedbah nekaterih strokovnjakov celo v rangu izjemno nalezljivih ošpic, medtem ko se je o domnevno blažjem poteku bolezni le bojazljivo špekuliralo, smo včeraj vendarle dočakali prve oprijemljive raziskave, ki naj bi slednje tudi potrjevale. Med bolj odmevnimi sta raziskava iz Južne Afrike, kjer imajo z omikronom največ izkušenj, in najnovejša raziskava britanske univerze Imperial College London. To sicer nista edini študiji, ki kažeta, da bi lahko omikron dejansko povzročal blažji potek bolezni. Ob tem, kot poudarjajo strokovnjaki, ne gre pozabiti, da je omikron, tudi če povzroča blažji potek bolezni, tako nalezljiv, da bi lahko bile bolnišnice preobremenjene že zaradi izjemno velikega števila primerov okužbe.
Izsledki britanske študije, v okviru katere so analizirali podatke o hospitalizacijah med vsemi s PCR testom potrjenimi okužbami v Angliji med 1. in 14. decembrom, kažejo, da je v primeru omikrona verjetnost za obisk zdravnika od 20 do 25 odstotkov nižja, medtem kot je tveganje za hospitalizacijo nižje za najmanj 40 odstotkov. Raziskava je vključevala 56.000 primerov okužbe z omikronom in 269.000 primerov okužbe z delto. Izsledki kažejo še, da je v primeru oseb, ki so covid-19 v preteklosti že prebolele, v primeru omikrona tveganje za hospitalizacijo v primerjavi s prvotno okužbo za približno polovico nižje. Poročajo še, da je v primeru omikrona povprečno nekoliko krajše tudi trajanje hospitalizacije. Avtorji ob tem opozarjajo, da bomo vedeli več, ko bo na voljo več podatkov zlasti o okužbah v starejših starostnih skupinah.
Tudi na Škotskem, a je vzorec majhen
V še eni analizi, ki so jo opravili na Škotskem, so rezultati še bolj vzpodbudni, pri čemer je treba poudariti, da je vzorec covidnih bolnikov za oprijemljive zaključke še premajhen. Njihovi izsledki sicer kažejo, da bi lahko bilo v primerjavi z delto tveganje za hospitalizacijo v primeru omikrona kar 70 odstotkov nižje, pri čemer se opirajo na podatke iz bolnišnic iz obdobja med 23. novembrom in 19. decembrom. Kot so pojasnili, bi v primeru omikrona, če bi bile posledice kot pri delti, v tem trenutku pričakovali približno 47 hospitaliziranih bolnikov, a jih v škotskih bolnišnicah trenutno zdravijo »le« 15. Opozorili so sicer, da je med njimi zelo malo ranljivih starejših ljudi, saj gre v večini primerov za osebe, stare med 20 in 39 let.
Po navedbah Jima McMenamina, vodje oddelka za boj proti covidu-19 pri škotskem inštitutu za javno zdravje, je pomembno, da nas ob teh podatkih ne zanese preveč, saj da gre zgolj za »zapolnitev praznine,« ki vlada na področju podatkov o zaščiti pred hospitalizacijo. Tudi on je poudaril, da se različica širi tako hitro, da bi lahko veliko število primerov izničilo kakršne koli koristi, ki jih prinaša blažji potek bolezni.
Podatki iz Južne Afrike
Da zaradi omikrona v bolnišnicah pristane manjši delež ljudi, potrjujejo tudi podatki iz Južne Afrike. Glede na izsledke študije južnoafriškega nacionalnega inštituta za nalezljive bolezni (NICD), naj bi po okužbi z omikronom hospitalizacijo potrebovalo kar 70 do 80 odstotkov manj ljudi, in sicer odvisno od tega, ali se podatki primerjajo s prejšnjimi valovi, ali pa z drugimi različicami, ki tam krožijo trenutno. Ob tem je slaba vest ta, da je glede na razpoložljive podatke potek bolezni pri teh, ki so vendarle pristali v bolnišnici, primerljiv z drugimi covidnimi bolniki. Kot opozarjajo južnoafriški znanstveniki, razlogov za blažji potek bolezni še ne razumejo. Hkrati dodajajo, da izkušnje iz Južne Afrike, kjer je povprečna starost prebivalstva precej nižja, ne pomenijo, da bodo posledice, ki jih pušča omikron, v drugih državah enake. Nižje tveganje za resni potek bolezni, ki ga opažajo v četrtem valu, je po njihovih navedbah lahko posledica več dejavnikov, vključno z visoko stopnjo imunosti zaradi cepljenja in predhodnih okužb.
Izbruhi predvsem pri mlajših
Da je v primeru omikrona tveganje za hospitalizacijo kar trikrat manjše kot pri drugih različicah, medtem po poročanju časnika Financial Times ugotavljajo tudi na Danskem, kjer so analizirali podatke o primerih okužbe, ki so bili potrjeni med 22. novembrom in 15. decembrom. Tudi danski strokovnjaki sicer opozarjajo, da je treba podatke jemati s ščepcem soli, saj izbruhe omikrona beležijo predvsem v mlajših starostnih skupinah. »Z omikronom so okužene predvsem mlajše cepljene osebe, ob upoštevanju tega ni nobenih dokazov, da bi omikron povzročal blažji potek bolezni,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Henrik Ullum, direktor danskega inštituta za nalezljive bolezni (Statens Serum Institut).
Neznank je veliko
Stroka predvideva, da bi lahko k manjšemu tveganju za hujši potek bolezni, kot ga opažajo, prispevalo več dejavnikov, med katerimi so poleg stopnje imunosti med prebivalstvom tudi osnovne značilnosti omikrona. Kot je pojasnil imunolog Peter Openshaw z britanske univerze Imperial College London, prve analize kažejo, da bi lahko omikron povzročal blažji potek bolezni, a da bi mišljenje, da se je virus »spremenil v preprost prehlad,« pomenilo »napačno interpretacijo« teh podatkov. Kot smo sicer že poročali, nekatere raziskave kažejo, da se omikron nekoliko težje razmnožuje v pljučnem tkivu, medtem ko je na drugi strani zelo agresiven v zgornjih dihalih. Čeprav so dokazi, da je tveganje za hujši potek bolezni povezano z osnovnimi značilnostmi omikrona, zaenkrat skopi, vseeno ne pomeni, da na ravni prebivalstva ne bomo beležili manjšega števila težjih covidnih bolnikov, saj je zaradi cepljenja in prebolevnosti pred tem vsaj do neke mere zaščitenih precej več ljudi, še poroča Financial Times. Vprašanje je le, kakšnega bremena bodo naenkrat, v kratkem obdobju, deležne bolnišnice.
