Med prvimi prejemniki cepiv so bili konec decembra lani stanovalci domov za starejše, z manjšim delom odmerkov prve pošiljke cepiva pa so cepili najbolj izpostavljene zaposlene v zdravstvu in domovih za upokojence. Prvi trije, ki so bili cepljeni, so bili upokojeni nadškof Franc Kramberger, Angelca Butenko in nekdanji direktor Steklarne Rogaška Jože Pelko.
Do zdaj se je v Sloveniji z obema odmerkoma enega od štirih cepiv, ki so na voljo, cepilo 1.179.117 prebivalcev, kar je skoraj 56 odstotkov celotne populacije, z enim odmerkom pa 1.242.137 Slovencev. Največ jih je prejelo aplikacijo cepiva proizvajalca Pfizer/BioNTech, in sicer 1.977.302 prebivalca, sledi AstraZeneca, s katero so izvedli 326.987 aplikacij, nato Modernino cepivo, ki so ga aplicirali 219.341-krat, in še cepivo proizvajalca Johnson & Johnson, ki so ga aplicirali 136.386-krat.
Prebivalstvu so torej na voljo štiri cepiva: cepivo comirnaty proizvajalca Pfizer/BioNTech, cepivo spikevax proizvajalca Moderna, cepivo vaxzevria iz podjetja AstraZeneca in cepivo janssen, ki ga je ustvarilo podjetje Johnson & Johnson. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ves čas spremljajo, katere neželene učinke po prejetju odmerkov doživljajo državljani. Ti se zbirajo v register neželenih učinkov, pridruženih cepljenju, ki ga upravlja NIJZ. Od lanskega decembra do vključno oktobra letos se je zgodilo to:
CEPIVO COMIRNATY (Pfizer/BioNTech)
Skupno število cepljenj: 1.533.117
Skupno število prijav neželenih učinkov: 4778
Skupno število resnih neželenih učinkov: 131
Skupno število smrti: 26 (pri 14 osebah povezava že izključena)
Od začetka cepljenja do vključno letošnjega oktobra je 4778 oseb poročalo, da jo doživelo enega ali več neželenih učinkov po cepljenju s cepivom comirnaty, kar je 2,7 odstotka glede na vse posredovane prijave. V tem obdobju je bilo v Sloveniji izvedenih najmanj 1.533.000 cepljenj s tem cepivom. Največ Slovencev, malo več kot šest tisoč, je imelo splošne težave, ki večinoma predstavljajo spremembe na mestu aplikacije; to so bolečina, rdečina, oteklina, srbenje, koprivnica, absces ali celulitis na mestu cepljenja. Pogosto se jim je pojavila tudi povišana telesna temperatura, utrujenost, bolečina v prsih, mrzlica, oteklina obraza, oči, jezika, bolečina obraza, otekline, hematom na mestu cepljenja, žeja, splošno slabo počutje (oslabelost) in vročica.
Po pogostosti takoj za temi težavami izstopajo neželeni učinki, povezani z živčevjem. Ljudem so se pojavljali glavoboli, vrtoglavice, parestezije, kolapsi, omotice, krči, pareze obraznega živca, motnje občutka, kot so omrtvičenost, odrevenelost, nemirne noge, motnje govora, dvojni vid, možganska kap, motnje ravnotežja, hipotonična epizoda z zmanjšano odzivnostjo, poslabšanje nevrološke bolezni in motnje spomina. Teh dogodkov je bilo v letu dni malo več kot dva tisoč.
Umrlo jih je 26, vendar …
Od začetka cepljenja do vključno oktobra letos je NIJZ v register prejel tudi 131 prijav resnih neželenih učinkov po cepljenju s cepivom comirnaty. »Pri šestindvajsetih osebah, večinoma starejših in s kroničnimi obolenji, je prišlo do smrti po cepljenju. Komisija pri ministrstvu za zdravje je obravnavala štirinajst primerov (hudo kronično obolenje srca, nenadna srčna smrt, pljučnica, pljučna embolija ob trombozi globokih ven, možganska krvavitev) in zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna. Drugi primeri so še v fazi preiskav,« je sporočil NIJZ.
Obravnavanih je bilo tudi 29 prijav resnih neželenih dogodkov, v primeru katerih je bila potrebna hospitalizacija. Šlo je za kolaps nekaj ur po cepljenju zaradi prebolevanja covida, za prehodno možgansko kap, prsno bolečino, levkemijo/limfom, spontani pnevmotoraks, pljučno embolijo, akutni miokardni infarkt, srčni zastoj, epileptični napad, globoko vensko trombozo (in pljučno embolijo), vaskulitis malih žil, bolezen jeter, trombocitopenijo, vendar povezava s cepljenjem ni bila verjetna. V šestih primerih pa je bila povezava s cepljenjem ocenjena kot možna. Šlo je za manjšo možgansko kap, globoko vensko trombozo (in pljučno embolijo) ter motnje srčnega ritma v kombinaciji z miokarditisom, hkrati pa je za navedene težave obstajala tudi druga, enakovredna razlaga, poudarja NIJZ.
CEPIVO SPIKEVAX (MODERNA)
Skupno število cepljenj: 196.366
Skupno število prijav neželenih učinkov: 501
Skupno število resnih neželenih učinkov: 19
Skupno število smrti: 3 (pri eni osebi povezava izključena)
Največ ljudi, ki so se cepili z Moderninim cepivom, je poročalo o splošnih težavah in spremembah na mestu aplikacije. Ti so imeli na mestu vboda oteklino in rdečino. Tako kot pri prejšnjem cepivu je tudi pri spikevaxu po aplikaciji kar nekaj ljudi poročalo o težavah, povezanih z živčnim sistemom. Resne neželene učinke pa so v enem letu zabeležili pri 19 Slovencih, kar je 3,8 odstotka glede na vse posredovane prijave.
Pri treh starejših osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. Kot kaže, je bila v prvem primeru oseba cepljenja v času inkubacije covida-19. Zbolela je za pljučnico, zaradi katere je umrla. Povezava s cepljenjem, kot je povedal NIJZ, ni verjetna. Druga primera sta še v fazi preiskave.
Od kolapsa do infarkta
Po prejetju tega cepiva sta bil dve osebi hospitalizirani zaradi prehodne možganske kapi. V bolnišnico je morala tudi oseba, ki je doživela kolaps ob splošni oslabelosti po cepljenju. »Poleg tega smo prejeli še naslednje prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna specialistična obravnava oziroma hospitalizacija: venska tromboza, pljučna embolija, občutek težkega dihanja, prehodna možganska kap, stenoza arterije, akutni miokardni infarkt, miokarditis, poslabšanje jetrne bolezni, ascites in hujšanje ter hematom v trebuhu. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov,« je pojasnil NIJZ.
CEPIVO VAXZEVRIA (ASTRAZENECA)
Skupno število cepljenj: 326.788
Skupno število prijav neželenih učinkov: 3070
Skupno število resnih neželenih učinkov: 56
Skupno število smrti: 6 (pri dveh osebah povezava izključena)
Od začetka cepljenja v drugem tednu februarja do vključno oktobra letos je 3070 oseb javilo neželene učinke. V tem obdobju je bilo sicer v Sloveniji z AstroZeneco opravljenih najmanj 326 tisoč cepljenj. Ponovno so bile najpogostejše spremembe na mestu vboda, sledile so težave z živčevjem in mišično-skeletnim sistemom ter prebavili.
Resne neželene učinke je utrpelo 56 Slovencev, 1,8 odstotka glede na vse posredovane prijave. Pri šestih osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju. V enem primeru je smrt nastopila pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi, v drugem primeru pa je smrt na dan cepljenja nastopila zaradi rupture aorte, je pojasnil NIJZ in dodal, da v obeh primerih povezava s cepljenjem ni verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskav.
Obravnavanih je bilo tudi 23 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija. Šlo je za bolečine v prsih, srčni zastoj, pljučno embolijo, pri čemer je povezava s cepljenjem možna, hkrati pa je za navedene težave obstajala tudi druga, enakovredna razlaga, je sporočil NIJZ.
CEPIVO JANSSEN (Johnson & Johnson)
Skupno število cepljenj: 136.315
Skupno število prijav neželenih učinkov: 498
Skupno število resnih neželenih učinkov: 9
Skupno število smrti: 2 (ena smrt gotovo povezana cepljenjem)
Od začetka cepljenja z Janssnom, zadnji teden aprila, do vključno oktobra letos je NIJZ prejel prijave 498 oseb, ki so imele enega ali več neželenih učinkov. V tem obdobju je bilo v Sloveniji izvedenih najmanj 136 tisoč cepljenj s tem cepivom. Spet so bili najpogostejši neželeni učinki splošne težave na mestu aplikacije.
Med njimi tudi Katja
V register so sprejeli tudi devet prijav resnih neželenih učinkov, kar je 1,8 odstotka glede na vse posredovane prijave. »Pri dveh osebah je po cepljenju prišlo do smrti zaradi venske tromboze s trombocitopenijo. Komisija je prvi primer obravnavala in ocenila, da je povezava s cepljenjem gotova. Drugi primer je še v fazi preiskave. Poleg tega smo prejeli še naslednje prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija: možganska kap, venska tromboza, tromboza abdominalne aorte, trombocitopenija, akutna ledvična odpoved, izpuščaji po telesu in venska tromboza s trombocitopenijo. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov,« so še sporočili z NIJZ
