Preiskovalne komisije niso brezzobi tiger, pravi vaš poslanski kolega in vodja neke druge preiskovalne komisije Robert Pavšič. Glede na to, kaj vse smo lahko slišali med zaslišanjem nekdanje generalne direktorice policije Tatjane Bobnar in zaslišanjem nekdanjega vodje službe generalnega direktorja policije Roberta Ferenca na vaši komisiji, bi vaš tiger moral kmalu nekoga silovito ugrizniti. Ferenc je v celoti potrdil pisanje našega časopisa o tem, da se je na policiji odvrtel pravi kadrovski vrtiljak, da se je tam spet zaposlil nekdo, ki je iz policije moral oditi pred petimi leti. Govorim o Škelzenu Bajramiju.
Mi v LMŠ sploh ne bi ustanavljali te preiskovalne komisije, če bi mislili, da je brezzobi tiger. Vsi indici so kazali na to, da znotraj policije poteka neusmiljena politizacija, da se politika vmešava v kazenske postopke, da karierni sistem na policiji ne pomeni nič, še celo varnostne preverke praktično ne pomenijo več nič.
V ponedeljek se je na preiskovalni komisiji izkazalo tudi to, da je generalni direktor policije Anton Olaj praktično le lutka v rokah politike. Kako bi sicer spremenil odločitev, ki jo je najprej tudi sam podpiral? Da se torej oseba, ki jo omenjate in je izgubila službo pri policiji zaradi nedostojnega vedenja in, ne vem, zaradi česa še vse, kar je ne nazadnje potrdilo tudi sodišče, spet zaposli na policiji?
Ta primer groteskno potrjuje, da so oziroma so bili prav vsi trije generalni direktorji policije pod to vlado lutke v rokah politike. Dr. Olaj je namreč sprva soglašal s stroko, da se ta človek na policiji več ne sme zaposliti, da je neprimeren za zaposlitev v policiji, in potem ko je po novem soglašal s tem, da se vendarle zaposli, je dosegel, da je njegov vodja kabineta Robert Ferenc, ki je dal negativno oceno za to zaposlitev, odšel. Kot je na zaslišanju povedal Ferenc, naj bi odšel zaradi nezaupanja, a v resnici je odšel zaradi tega primera in še zaradi veliko drugih primerov, ki po istem vzorcu potekajo znotraj policije. Govorim o primerih, ko varnostne preverke več ne pomenijo nič in tudi karierni sistem ne pomeni nič. To, da je generalni direktor policije Anton Olaj blagoslovil praktično spreminjanje varnostne ocene, ga postavlja v sila čuden položaj.
Po tem, ko je gospod Ferenc odšel s položaja, se je Bajramijeva varnostna ocena čez noč spremenila v pozitivno. In tisto, kar je že smešno, je to, da je generalni direktor policije, ki je najprej nasprotoval tej zaposlitvi, pred komisijo opravičeval to zaposlitev, češ da gre za pomembnega strokovnjaka, ki ga sistem policije potrebuje. Vendar sta zaradi ene takšne zaposlitve s položajev šla najmanj dva strokovnjaka v policiji za varnostna vprašanja in integriteto, pa še vodjo službe za notranji nadzor in integriteto, ki se ni strinjala s to zaposlitvijo, so želeli odstraniti. Vendar se Ferenc s tem ni strinjal, zato je ta oseba ostala.
Kaj je zadaj in zakaj je toliko ljudi zaradi zaposlitve gospoda Bajramija na policiji moralo zgubiti položaj, na katerem so uveljavljali svoje strokovne kompetence, ne vem. Vem pa, da tega vsega očitno še ni konec; sprašujem se, kdo neki je nad generalnim direktorjem policije, če je on tako drastično in na hitro spremenil stališče. Kdo bi lahko bil to? Ja, politika vendar, drugega ni. Ali notranji minister ali sam predsednik vlade. Nekdo od njiju je to tako ukazal generalnemu direktorju policije Olaju. Res pa je, da so vsi trije generalni direktorji policije pod to vlado svoja mnenja spreminjali hitreje, kot se spreminja vreme.
Na policiji sta po naših podatkih zaposleni tudi obe Bajramijevi hčerki. V čem je njegova posebnost? Zakaj se je zgodilo vse to, kar se je, da je tolmač zdaj kot kriminalist specialist lahko zaposlen na policiji? Kdo je ta človek?
Njegovih strokovnih kompetenc ne poznam, zato o njih ne morem govoriti, pa tudi policije ni leta 2016 zapustil zaradi strokovnih nepravilnosti, pač pa zaradi nečesa drugega. Je pa zanimivo, da se je ta izrazit pritisk, da se omenjeni človek ponovno zaposli, začel tisti hip, ko je vodenje uprave kriminalistične policije prevzel Vojko Urbas.
Veliki prijatelj premierjevega brata Rajka Janše.
Tega ne vem, a on je v bistvu ves čas zastavljal besedo, da se omenjeni človek spet zaposli. Kaj imata, zakaj takšna ihta in zakaj so pravzaprav morali z visokih položajev zaradi tega primera oditi mnogi ljudje, še ne vemo. Morda bo nadaljevanje dela preiskovalne komisije razkrilo tudi to ozadje.
Viri s policije pravijo, da je veliko gradiva o tem primeru tudi v kletnih prostorih državnega zbora, v tako imenovanem bunkerju. Tudi dokumenti o grožnjah, ki naj bi jih Bajrami pošiljaj vsaj eni od svojih domnevnih žrtev.
Ne morem vam povedati, katera dokazila so tam, je pa res, da smo pridobili dokumentacijo tudi o tem. Vendar je nedosegljiva javnosti, tajna in jo bomo uporabili pri nadaljnjem delu svoje komisije. Tukaj me, prosim, razumite, da ne morem povedati več.
Razumem, dokumenti so pač označeni z ustrezno stopnjo tajnosti. Se boste tudi vi poslužili instrumenta najav sumov kaznivih dejanj organom pregona za posameznike, ki ste jih obdelali na svoji komisiji?
Ja, kar nekaj možnosti je, da bomo tudi mi uveljavljali možnost naznanitve sumov kaznivih dejanj. Pa ne le v tem primeru, o katerem govoriva danes, temveč še v katerem drugem primeru. Želimo pa to pravno storiti tako, da ne bo šlo le za naznanilo zaradi naznanila samega, češ, komisija je vendarle nekaj ugotovila, temveč bo vse podkrepljeno z dokazi. Vloga komisije ni, da bi na tak način opravičevala svoje delo in rekla ob koncu mandata, mi smo pa pripravili toliko in toliko naznanil, komisija pa nato ugasne in iz vsega skupaj nato ni nič. Tisto, kar bomo naznanili, bomo seveda dovolj dobro utemeljili in podkrepili z dokazi.
Smo se pa v komisiji poslužili še nekega drugega instrumenta, za katerega ne vem, ali se je doslej zanj že odločila kakšna preiskovalna ali ne. Bivšega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Andreja Juriča smo namreč denarno kaznovali. Poslali smo zahtevo na okrožno sodišče, da se denarno kaznuje, saj preprosto ni hotel odgovarjati na nekatera vprašanja med zaslišanjem, pri čemer ni navedel nobenega tehtnega razloga ali zakonske podlage, zakaj ne odgovarja, ampak je preprosto rekel, da ne bo odgovarjal.
Boste s poročilom svoje komisije končali v aktualnem mandatu ali boste tudi vi oddali le vmesno poročilo?
Januarja pričakujemo vmesno poročilo, ki je samo po sebi dovolj tehtno, da bi iz njega lahko potegnili določene zaključke. Bomo pa, dokler bo deloval parlament, tudi mi nadaljevali z delom. Nadejamo se, da bi pred koncem mandata postregli tudi s končnim poročilom. Je pa res, da zelo hitimo. Žal mi je, da se za to komisijo nismo odločili prej, da smo pravzaprav skozi leto 2020 že vse to videli, a se takrat nismo odločili za ustanovitev preiskovalne komisije. Odločili smo se šele, ko je stvar presegla vse meje razumnega.
Sam sem bil v (prejšnji) vladi kot minister leto in pol, in z notranjim ministrstvom smo na ministrstvu za javno upravo veliko sodelovali. Česa takega, kar se dogaja zdaj, si tedaj nismo mogli niti zamisliti.
Aroganca torej in posmehovanje vsem. To je bilo najprej, zdaj se pa že dogaja brutalna politizacija. Tudi policije. Kar je strašljivo.
Državljanom res ne preostane drugega kot volitve, da se ta norija ustavi. V LMŠ ravno zato ves čas opozarjamo, da edini izhod iz tega stanja predstavljajo volitve, zato smo kot temeljno točko prihodnjega delovanja navedli normalizacijo, saj to, čemur smo trenutno priča, zanesljivo ni normalna situacija. Ko nam minister Hojs večkrat očita, da smo v prejšnji vladi delovali politično znotraj policije, moramo temu absolutno oporekati. Nismo politično kadrovali, še manj pa se spuščali v strokovne odločitve policije, kot to počne trenutna vlada, ki podobno ravna tudi z epidemiološkimi ukrepi, ki se na koncu vsi manifestirajo v političnem delovanju proti ljudem, ki se ne strinjajo s to vlado. Za to gre: ljudje, ki se ne strinjajo s to vlado, so direktna tarča policije. Tisto, kar je najbolj žalostno pri tem, je to, da so talci tega policisti sami.
Osem tisoč slovenskih policistov in policistk, ki želijo zgolj korektno opravljati svoje delo, je zlorabljenih zaradi teh nekaj deset ljudi na ključnih položajih. In prav ti ljudje se intenzivno ukvarjajo s tem, da ustanavljajo razne skupine, ki bodo zajezile odtekanje informacij iz policije v našo preiskovalno komisijo. S tem se, kot slišim, zelo veliko ukvarjajo, a toka informacij ne bodo ustavili. Ljudi, ki so na policiji sila nezadovoljni, je mnogo, in ti ljudje nas sami kličejo in nam pišejo ter opozarjajo na rabote, ki jih vodstveni kader trenutno tam izvaja.
Bivša direktorica policije Tatjana Bobnar je na vašem zaslišanju rekla, da se najbolj boji tega, da so se ljudje policije, v katero bi zlasti v kriznih časih morali zaupati, pričeli bati. Rekla je, da jo to najbolj žalosti. Delite njeno mnenje?
Absolutno. Prepričan sem, da se tudi policisti zaradi tega zelo slabo počutijo. Policisti so bili v naši državi vselej povezani z narodom, to vemo vsi, in ob tem nekdaj velikem zaupanju ljudi v policijo mora biti zares slab občutek, ko opazuješ, da zaupanje tako drastično kopni. Ljudje zdaj policijo celo zmerjajo z robocopi in z vojščaki SDS, česar si ne zaslužijo. Zakaj se to dogaja? Zato ker je politika na vse odločevalske položaje, predvsem stranka SDS, že nastavila svoje lojalne ljudi, ki prevzemajo ta bolni način razmišljanja, in to vse gre zdaj naprej do komandirjev oziroma načelnikov policijskih postaj. To so vendar ključni ljudje za ohranjanje dobre varnostne situacije v državi, ki se morajo zdaj namesto s službenimi nalogami ukvarjati s tem, ali bodo imeli službo ali ne. To je vendar ključni poveljniški kader.
Generalni direktor policije Olaj z odpovedjo delovnega razmerja grozi policistom sindikalistom. Samo zato ker imajo mnenje o stvareh in ker to mnenje upajo na glas povedati. Je to normalno?
Ni. Skoraj vsi policisti in policistke so člani enega ali drugega policijskega sindikata. Naravnost smešna je ta Olajeva delitev na policiste in sindikaliste. Tega vendar ne more početi. Ta dva predsednika policijskih sindikatov, ki sta prejela opozorilo pred prenehanjem delovnega razmerja, ker sta si upala javno povedati tisto, kar si mislimo vsi, sta vendar povedala to, kar si misli policija. Ne bi se čudil, če bodo zdaj kar vsi policisti prejeli podobno opozorilo.
Kaj če na volitvah zmaga SDS in sestavi vlado? Se bo to lomastenje po policiji nadaljevalo?
Tega si niti predstavljati ne upam, res, ker smo že zdaj na točki, kjer bo vrnitev v normalno stanje zelo težko. Ko imaš znotraj policije in celega sistema takšno vzdušje, kakršnemu smo priča danes, in ko se ljudje praktično že bojijo drug drugega, ker ne vedo, kdo je s kom, kdo je ovaduh in kdo ne, je stvar že precej zatečena. Je pa res tudi to, da četudi SDS ne zmaga na volitvah in ne sestavlja vlade, bodo še zmeraj obvladovali informacije, še zmeraj bodo obvladovali kriminalistične predkazenske postopke in same kriminalistične preiskave. V sistem so namreč zaposlili na kupe svojih ljudi, zato tega, da vplivajo na postopke, ne morejo več zanikati. To vemo in vidimo vsi, saj to brezsramno počnejo pred našimi očmi. Zakaj to počnejo? Zato vendar, ker lahko. Klasični primer tega je, pa lahko zdaj to tisočkrat zanikajo, da nad aktualnim direktorjem policije ni modrega neba, pač pa politika.
Vam je kdo kot predsedniku komisije, ki izvajalcem takšnih in podobnih rabot diha za ovratnik, že grozil?
Vem, da se veliko ukvarjajo s komisijo in ljudmi, ki so pričali na komisiji. Podatek imam, da je takoj po zaslišanju na preiskovalni komisiji morala na pogovor, hujše besede ne bom uporabil, ker podrobnosti ne poznam, k generalnemu direktorju policije Tatjana Bobnar.
