Spomnimo se samo jecljanja predsednika vlade Janeza Janše na zaslišanju, na katerem se ni spomnil niti tega, kdaj je kot predsednik vlade hkrati opravljal posel ministra za zdravje. Ali odziv pred kratkim zaslišanega prvega dacarja države Ivana Simiča, ki je kar obmolčal, ko je Pavšič strogo zavrtal vanj z vprašanjem, kateri zakon mu dovoljuje, da na kosilo vabi človeka, ki je v državi letos plačal največ davka. Včeraj bi Pavšič moral že drugič zaslišati premierja Janeza Janšo, vendar se je ta opravičil.
So parlamentarne preiskovalne komisije res brezzobi tiger ali lahko poslanci prek njih dosežete tudi kaj konkretnega?
Sam preiskovalne komisije ne jemljem kot brezzobega tigra, je pa pričakovanje javnosti, kar zadeva parlamentarne preiskovalne komisije, večkrat res previsoko. Gre sicer za smiselno podoben postopek kot pri denimo kriminalističnih preiskavah, vendar je pričakovani konec tukaj drugačen. Mi v državnem zboru na preiskovalnih komisijah ugotavljamo politično odgovornost in vse tiste malverzacije, ki jih najdemo vmes, kot naznanitve suma kaznivega dejanja skupaj z vso dokumentacijo, ki jo imamo na razpolago, podamo ustreznim organom. Na žalost so pri nas kazenski postopek in same preiskave dolgotrajni, tako da je čas med delom parlamentarne komisije in nekim epilogom sodnih organov res predolg. Pa vendarle ne bi rekel, da smo brezzobi tiger. Sam kot poslanec in ne nazadnje kot državljan, ko naletim na neko zadevo, za katero menim, da obstajajo sumi kaznivih dejanj, takoj naznanjam. To moram narediti.
Vse delo temelji na vas samih ali imate podporo tudi med ostalimi poslanci komisije?
To je politična preiskava in zelo težko se je zanašati na koalicijske poslance v preiskovalni komisiji, ker velikokrat iščejo poti, kako bi, da ne bi. Sodelovanje ostalih članov komisiji, ki jo vodim, je pa seveda tvorno.
Trenutni sklic parlamenta je bolj kot resni instituciji podoben cirkusu. Kot otroški vrtec je. Se kljub temu lahko nadejamo resnega dela v preiskovalnih komisijah? Bi le teh moralo biti bistveno več?
Po mojem mnenju bi jih seveda moralo biti precej več, že zaradi zadev, na katere kot poslanec naključno naletiš pri svojem delu in presegajo neki mandat. Zagotovo bi moralo biti še vsaj nekaj komisij.
Kako poteka preiskava?
Vezani smo na akt o ustanovitvi parlamentarne komisije, ki je zelo omejujoč tako vsebinsko kot časovno. Časovno poteka parlamentarna preiskava od dneva, ki ga predlagaš, do dneva odobritve oziroma do dneva glasovanja v parlamentu. Čas, ki ga lahko obravnavamo, sem v komisiji, ki jo vodim, do zdaj podaljšal že dvakrat.
Ste pričakovali, da boste med zasliševanji prišli celo do takšnih priznanj, kot je bilo priznanje prvega moža Fursa Ivana Simiča glede kosil s človekom, ki v državi plača največ davka? Videti ste bili vidno presenečeni, ko je Simič izpovedal, kar je.
Ogromno stvari me je do zdaj presenetilo na komisiji, ki jo usmerjam in vodim, a ta zadeva s Simičem me je resnično iztirila. Namreč: če prvi mož tako pomembne institucije, kot je finančna uprava, ne pozna osnovnih postulatov davčnega postopka in kako se dela s podatki, potem – se opravičujem – tega dela ne more več opravljati. Za to funkcijo ni več sposoben. Zdaj je šla politika celo tako daleč, da so prek svojih vzvodov in pritiskov cenzurirali mnenje nekdanje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Brez vednosti in soglasja avtorja prispevka so njeno izjavo, ker je pravzaprav potrdila zlorabo direktorja Fursa, izbrisali. Na javni radioteleviziji in to zaradi vsebine, ne zaradi kakršnihkoli drugih razlogov. To naj bi bila uravnoteženo poročanje? Celotna javnost in seveda tudi politika morata stopiti v bran neodvisnemu novinarstvu. Če ne, se nam vsem skupaj slabo piše.
Dajte mi kazen in gremo dalje, vam je, tako nekako, odgovoril Simič.
A smo se po tem, ko smo plačali kazen, razrešili odgovornosti? Smo se rehabilitirali? Smisel kazni ni v tem, da plačaš oziroma odgovarjaš za nekaj, kar si storil. Smisel kazni je v tem, da tega ne boš več počel. In ker gre v primeru Simiča za zelo odgovorno funkcijo – gospod bi moral s svojim vzgledom vendar kazati, kako je treba ravnati, kako je treba delati zakonito – je gospod, ki deluje povsem v nasprotju s tem in ki misli, da se bo rešil z neko kaznijo, pri meni izgubil vso svojo verodostojnost. Ni šlo za neki minorni dogodek, ampak je po mojem mnenju šlo za hujšo kršitevpooblastil in zakona o davčnem postopku oziroma zakona o varovanju tajnih podatkov. Kot davčni svetovalec s 30-letnimi izkušnjami bi gotovo moral poznati in upoštevati osnove davčnega postopka, kot je zakonska zaščita informacij in zavezancev.
Kako ste zadovoljni z dosedanjimi odgovori predsednika vlade Janeza Janše na vaši komisiji?
Ne vem, kdo bi bil lahko zadovoljen z odgovorom nekoga, ki pravi, da ne bere stvari, ki mu jih pošiljajo strokovnjaki. Ali z odgovorom nekoga, ki ne ve, kdo je bil minister takrat, ko je bil on sam minister, oziroma nekoga, ki ima amnezijo vsakič, ko se je treba odzvati na kakšno konkretno stvar. V tem je velika težava aktualnega predsednika vlade. Tukaj se spet pojavijo vprašanja o kompetencah in odgovornosti, a odgovorov je bistveno premalo, tisti, ki pa so, potrjujejo naše hipoteze in očitke.
Kaj je do zdaj že ugotovila vaša komisija in kaj pričakujete, da še bo?
Težko prejudiciram odločitev komisije, lahko pa povem, kaj sem kot član komisije do zdaj sam ugotovil: ugotovil sem točno to, zaradi česar je sploh bila ustanovljena komisija. Bila je ustanovljena zato, da dokaže nezakonite ukrepe v času koronakrize, čemur je pritrdilo že ustavno sodišče. Ali so bili hitri testi, ki smo jih imeli na voljo, kakovostni, pravi? Stroka pravi, da niso bili. Je te ukrepe vodila stroka? Stroka pravi, da ne, da so jo odrinili. So se strokovnjaki počutili uslišane? Niso se.
Mnenje o tem, da je bila napačna tako strategija kot sami ukrepi, je podal tudi sodni izvedenec in na koncu, na zaslišanju, predsednik vlade še pove, da za tisti čas, ko se je nabavljalo teste, ne ve, kdo je bil minister. Bizarno!
Vse to kaže na to, da ne gre le za neke sistemske napake, temveč gre za zavestne napake, ki jih takrat, ko se jih je ugotovilo, v tej vladi niso niti poskušali odpraviti. Pa saj to vidimo zdaj, ko mora civilna sfera vlagati zakon o nalezljivih boleznih, da bo odpravil neustavnosti, ki jih je povzročila ta vlada. Odloki oziroma ravnanje vlade v tem primeru je velika težava, ki kaže na to, da je vlada zavestno sprejemala odločitve mimo parlamenta, mimo razprav in kot takšni potem ti odloki, čeprav so samo na papirju, nikakor ne morejo postati ustavni in legitimni.
Prav zaradi tega ljudje izgubljajo zaupanje ne le v politiko, ki je tukaj na celi črti doživela velik poraz, temveč tudi v stroko. In ravno to je to, kar hočemo v LMŠ izboljšati: normalizacija stanja in odprava vsega tega, kar se dogaja trenutno, je več kot potrebna. Stroki moramo vendarle dati prostor, da pove in izrazi svoje rešitve za prihodnost. Najprej moramo torej normalizirati stanje, potem pa oblikovati rešitve za prihodnost, razvoj, in mi v LMŠ jih imamo.
A še prej je treba ugotoviti vse napake in stranpoti, del tega so tudi preiskovalne komisije, ki odkrivajo vso to greznico. Oprostite, a drugače temu, kar se trenutno dogaja v Sloveniji, ne morem povedati. Pa ni težava samo gospod Simič, ki na Fursu zaposluje oziroma parkira le kadre ene same stranke, enako je po ministrstvih in še kje drugje. V državnem zboru smo serijsko spremljali, kako je ta vlada razreševala nadzorne svete, še preden jim je potekel mandat. Spremljali smo brutalne posege v policijo. Spremljali smo cunami v energetiki, pa popolno podreditev vseh ključnih državnih sistemov in gospodarstva zaradi vpliva, dostopa do ključnih podatkov in obvladovanja državnih financ skozi državna podjetja. Kaj še potrebujemo, da spregledamo in dejansko vidimo namen vladajoče politike?
Vidimo, da vladajoča garnitura gladko ignorira te vaše razprave in proteste. Še posmehuje se vam. Bi bilo kaj drugače v tej krizi, v kateri smo Slovenci spet postavljeni drug proti drugemu, če bi se vlada obnašala drugače, bolj premišljeno in dostojanstveno?
V tem je bistvena napaka te naše nase ponosne vlade. To presega narcisoizem. To je preprosto aroganca. Zakaj so na vprašanja državljank in državljanov odgovarjali le oni, politiki, in ne stroka, vedo sami. Tako tudi le oni poznajo odgovor na to, zakaj so epidemijo, ki nikakor ni vojno stanje, jemali kot vojno. Z enakimi vojnimi prijemi.
Pa je prišel Jelko Kacin, ki je kot veliki gromovnik vladne politike razlagal ljudem, kako nič več ne bo, kot je bilo, žalil je epidemiologinjo dr. Nino Pirnat, ker je zagovarjala higieno kašlja. Iz nje so se nato prav zaradi tega smejali ne le predsednik vlade Janša, temveč tudi vsi njihovi poslanke in poslanci. Kaj pa je Pirnatova povedala narobe? Govorila je vendarle o higienskih osnovah, in če meni govori Jelko Kacin, da naj pazim in naj ne hodim med ljudi hkrati s tem, ko on sam izkorišča zadnje poletne sončne žarke za čiščenje svojega bazena na Krku in ga pri tem še dobijo, je zame nekredibilen in neresen predvsem on. Ali pa gospod Hojs, ki so ga prijeli pri kvazikontroli na meji s svojo mamo, pa gospod Krek, ki je v največji zdravstveni krizi, ko je bilo treba masko nositi tudi zunaj, bencinsko črpalko obiskal brez maske s smešnim izgovorom, da je preutrujen zanjo. To je ta odnos, ki je napačen. Ko storiš takšno napako, se moraš posloviti, ni druge. Ti ljudje pa vztrajajo in vztrajajo ter se sploh ne ozirajo za seboj. Če se tisti, ki pridiga, ne drži svojih lastnih pridig, nima prav nobene kredibilnosti.
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se vlada in njeni predstavniki začeli obnašati bolj dostojanstveno, bolj krepostno? Tudi interpelacije v državnem zboru so, namesto da bi pognale strah v kosti interpelirancev, iz slednjih potegnile posmehe prav vam, interpelatorjem.
Stanje v parlamentu trenutno je pod nivojem. Kaj se mora zgoditi? Zgoditi se morajo volitve in te ljudi postaviti na trdna tla. Oni so po mojem mnenju prepričani, da za njimi stoji vesoljna Slovenija.
Kaj pa pravite o nastopih ministrov te vlade, ki urbi et orbi razlagajo, kako uspešni, proaktivni, dobri so, koliko vsega so postorili? Na področju epidemije, če vas prav razumem, se niso ravno izkazali?
Z mrtvimi v domovih za ostarele in z milijoni pokradenih evrov, ki so jih porabili za zaščitno opremo, se res ne morejo pohvaliti. Mimogrede: zgodba o tem se bo razpletala na preiskovalni komisiji, ki je na žalostne vodi opozicija, pač pa koalicija, ki konstantno blokira vse tisto, kar bi lahko prišlo na plan. Ta komisija, ki jo vodi Suzana Lep Šimenko iz SDS,je bila ustanovljena zato, da bi pregledala nabavo zaščitne opreme, a komisija je vse leto direktorje javnih zavodov spraševala le to, koliko opreme so imeli v lanskem februarju in marcu.
Je pa zanimiv en podatek iz te komisije: ko je bil zadnjič zaslišan nekdanji zdravstveni minister Aleš Šabeder, ki ga je predsednica vprašala, kaj je bilo s popolnitvami domnevno praznih skladišč, je ta jasno povedal, da je na seji vlade odlok za popolnitev zalog do 31. decembra 2020 v zavodu za blagovne rezerve pripravilo ministrstvo za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki je bil minister v prejšnji vladi in je minister v aktualni vladi. Ta sklep je torej pripravil in zagovarjal on, pozneje je javno problematiziral celo datum. Ali je pozabil, da je bil sam odgovoren točno za to? Dvomim.
Kaj je z zaščitnimi maskami, sestavljenimi iz serviet in rdečih elastik, ki jih je naročil Počivalšek in so bile označene kot neustrezne? Kaj je s tistim tovornjakom, polnim zaščitne opreme, ki je izginil Mateju Toninu?
Tovornjak je izginil, vse o njem je na naši komisiji povedal nekdanji direktor Sove Rajko Kozmelj, a o tem ne morem govoriti, ker je njegova izpoved označena kot tajna. Tovornjaka ni, a država tudi ni plačala tistega, kar je izginilo z njim. Pri tem je šlo predvsem za nek obupni PR-poskus Mateja Tonina, češ da lahko v zgolj nekaj dnevih zagotovi za naše državljane toliko in toliko zaščitne opreme.
Maske, o katerih me sprašujete, pa so kot neuporabne pristale v skladišču. Zdaj so pravzaprav prepovedane zaradi njihovega lastnega, vladnega, ukrepa, ki predpisuje uporabo najmanj kirurške maske. Pošiljali so jih sicer po štabih civilne zaščite, a so jih od tam masovno zavračali. Te maske so lep primer norčevanja iz ljudi – sploh če vemo, koliko je država plačala zanje: skoraj milijon evrov.
Da ne govorim o predihovalnikih, ko je Počivalšek rekel: vi dajte stoodstotni avans v višini skoraj devetih milijonov evrov, Bitenc pa mora ta posel dobiti. Počivalšek je torej prekoračil svoja pooblastila, klical na zavod za blagovne rezerve in jim govoril takšne reči in mi Slovenci na to kar pozabljamo. O tem imam določene nove informacije in točno vem, kam so šli ti predihovalniki, od katerih smo jih namesto 220 dobili zgolj 90, koliko so stali in za koliko denarja so bili prodani. Počivalšek je na interpelaciji povedal celo, da so bili za bistveno višjo ceno prodani na Madžarsko. Kako je on to vedel? To lahko pomeni le, da je bil v neposredni povezavi z Bitencem (direktor družbe Geneplanet, ki je predihovalnike uvažala, op. p.). Ali to kaže na neke nove dimenzije sumljivih poslov? Po moje da. Vendar zaupam, da preiskovalni organi opravljajo svoje delo.
V okviru preiskovalne komisije sicer še čakamo na določene priče, a številke, ki so grozljive, že poznam. Gre za neposredno oškodovanje državnega premoženja z odobritvijo ministra Počivalška in zagotovo še koga nad njim. Kršitev integritete je KPK že dokazala za nekdanjega najbolj tesnega sodelavca ministra Aleša Cantaruttija, takratnega sekretarja, danes pa generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije. Si mislite? O tem obstajajo tudi fizični dokazi, ki so spet označeni z bančno tajnostjo, zato vam jih ne smem razkriti. Lahko pa povem, da je nekaj predihovalnikov še vedno v skladišču zavoda za blagovne rezerve, to je ugotovilo tudi Računsko sodišče, nekaj pa jih je prevzela Splošna bolnišnica Celje, kjer je direktorica Margareta Guček Zakošek, nekdanja poslanka SMC. Po mojih informacijah so ti predihovalniki nezanesljivi, neuporabni in se ugašajo med delovanjem, zato jih je tudi celjska bolnišnica pospravila v skladišča.
Kdaj pričakujete, da boste končali delo komisije?
Poročilo komisije bo zelo težko pripraviti do konca mandata, bo pa takoj po novem letu spisano vmesno poročilo, v katerem bo zapisano, če bo komisija seveda to sprejela, vse tisto, kar smo ugotovili do zdaj.
Menite, da bo zaradi svojega udejstvovanja v tako imenovani koronakrizi na koncu kdo zares procesiran?
Vsaj pri nekaterih to celo presega objektivno odgovornost. Pri najbolj eklatantnih potezah vlade po mojem mnenju obstaja celo subjektivna odgovornost. To sem ugotovil že v okviru preiskovalnih komisij. Gre za neposredne odločitve vlade in njihovih predstavnikov, odgovornost pa bo treba enkrat prevzeti. Res pa je, da opažamo nekakšen krč celotnega sistema: posamezniki se bojijo za svoje službe, za svojo eksistenco. Zato je opaziti nekakšen status quo.
A verjamem in zaupam, da bodo zadeve potekale premosorazmerno z bližajočimi se volitvami, še bolj intenzivno pa po volitvah. Revizije so namreč potrebne za normalizacijo stanja. Da bo mogoče iti naprej in razmišljati o prihodnosti. Z rešitvami in razvojem.
Koliko naznanil suma kaznivega dejanja ste že podali preiskovalnim organom?
Do zdaj proti petim ljudem, pripravljam pa jih še za nekatere ljudi.
