Strokovna skupina za covid-19, ki jo vodi Mateja Logar, preigrava tudi možnost predloga začetka sproščanja covidnih ukrepov. To bi bilo po današnjih besedah Logarjeve možno šele, ko bi se število bolnikov v enotah intenzivne terapije spustilo pod 100.
Logarjeva je namreč poudarila, da se je v preteklosti že izkazalo, da prehitro sproščanje ukrepov vodi v ponovno poslabšanje stanja, pri čemer je kot primer poslabšanja navedla letošnji januar, ko se je epidemiološka slika po težkem koncu preteklega leta znova nekoliko poslabšala. To se je po njenih navedbah zgodilo po razrahljanih ukrepih med lanskoletnimi božično-novoletnimi prazniki. "Tega si letos ob tolikšni zasedenosti intenzivnih postelj ne moremo privoščiti," je poudarila.
Epidemiološka slika se je na začetku januarja letos resnično nekoliko poslabšala, a je hkrati treba spomniti, da krivulja takrat ni bila obrnjena navzdol, temveč smo se praktično skozi celotno obdobje plazili po platoju, sproščanja pa je bilo v prazničnem času le za vzorec. Za božič je bilo dovoljeno druženje do šest odraslih oseb iz dveh gospodinjstev, za en dan je bila odpravljena omejitev gibanja med občinami, ki se je nato ponovila še za silvestrovo. Za nekaj dni pred in po silvestrovem so lahko delovale tudi tržnice s hrano, trafike in kioski ter frizerski saloni. Ves ta čas, tudi za božič, je ostajala v veljavi policijska ura, o kakršnem koli odpiranju gostinskih lokalov ni bilo govora. V veljavi je ostala tudi prepoved druženja in zbiranja na javnih površinah.
V bolnišnicah še ne opazijo izboljšanja
Logarjeva je sicer spomnila na stanje v covidnih bolnišnicah, ki je še vedno zaostreno. Delovanje covidnih oddelkov je po njenih besedah še vedno na nivoju t. i. "katastrofalne medicine" in je torej primerljivo z delovanjem v primeru množičnih nesreč. V bolnišnicah po podatkih vlade na današnji dan zdravijo 1059 covidnih bolnikov, 269 pa jih potrebuje intenzivno nego.
Upadanje epidemije v zadnjih dneh se po besedah Logarjeve na ljubljanski infekcijski kliniki še ne pozna. Še vedno se dnevno ukvarjajo s premeščanjem bolnikov z intenzivnih enot, ki niso več kužni, v t. i. čiste intenzivne enote, da bi zagotovili dovolj postelj za covidne bolnike s kritičnim potekom bolezni.
Logarjeva je ob tem izrazila zaskrbljenost nad vremenom, zaradi katerega ljudje več časa preživijo v zaprtih prostorih. Vse ljudi je zato pozvala k upoštevanju že znanih ukrepov, med njimi k vzdrževanju medosebne razdalje, zračenju notranjih prostorov, umivanju oz. razkuževanju rok in higieni kašlja.
