Novice Svet24

PKP 10 ali Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covid-19 je vlada napovedala kot koš daril, ki nam jih bodo Janez Janša in njegovi pribočniki spustili z neba. Finančni minister Andrej Šircelj je na tiskovni konferenci slavnostno oznanil: »Pomagali bomo najbolj ranljivim!« in naštel naslednje.

Upokojenci s pokojnino, nižjo od 510 evrov, bodo dobili 300 evrov izrednega dodatka, tisti, ki imajo pokojnino med 510 in 612 evri, bodo dobili 230 evrov, prejemniki pokojnin od 612 do 714 evrov pa 130 evrov. Kot je dejal, naj bi bil dodatek izplačan že decembra. Vladni predlog predvideva tudi enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov za kmete (nosilcem ali članom kmetije) z dohodki pod 591,20 evra, ki so stari več kot 65 let in ki niso prejemniki pokojnin. Vlada predlaga tudi dodatek za invalide v višini 150 evrov. PKP 10 predvideva še plačilo za pripadnike civilne zaščite ter dijake in študente prostovoljce, ki pomagajo v zdravstvenih ustanovah, in sicer 30 evrov na dan za civilno zaščito in 25 evrov za dijake oz. študente.

Zvrhan koš daril

STA

Nadalje vladni predlog predvideva tudi plačilo samostojnim podjetnikom, kmetom in družbenikom enoosebnih družb, ki so v karanteni ali so v karanteni njihovi otroci, in sicer jim bo izplačan poseben dodatek v višini 250 evrov za deset dni oziroma 500 evrov za 20 dni oziroma 750 evrov v enem mesecu. Minister je omenil tudi, da zakon predvideva sofinanciranje nabave hitrih testov za gospodarstvo. Pomoč pripada npr. podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, samozaposlenim in bo znašala 60 evrov na delavca. Zelo lepo je bilo izza govorniškega pulta slišati obljube o podaljšanju veljavnosti tako lanskih kot letošnjih bonov, o poenostavljenem delu od doma, treh dnevih bolniške, za katere ne potrebujemo obiska zdravnika, in podaljšanem obdobju koriščenja neporabljenega dopusta, kar so predvidevali že prejšnji interventni zakoni.

Vnovič protiustavni podtaknjenci?

Malce manj pa smo lahko spet navdušeni nad rokohitrskimi spretnostmi vlade, ki, povsem brez potrebe, ustavno sporne zakonske določbe tlači v interventne zakone, ki jih nato želi sprejemati po hitrem postopku. Do zdaj ni bilo niti enega protikoronskega zakona, v katerega vlada ni umestila nekaj »podtaknjencev«, ki so bili nato v veliki meri deležni obravnave na ustavnem sodišču in praviloma presoje niso prestali.

Kdo še rabi ZNB?

Tokrat je vlada PKP 10 izkoristila, da bi na enostav en način preskočila razpravo o tem, kako urediti določila zakona o nalezljivih boleznih, ki jih je razveljavilo ustavno sodišče, in so ob tem še malce razširili pooblastila. V del, ki ga je sicer naslovila Začasni ukrepi, je umestila poglavje z naslovom Ureditev zbiranja, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, prometa blaga ali izvajanja storitev. V tem delu si vlada podeljuje pristojnosti, da v času, ko obstaja resna in utemeljena nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni COVID-19, vlada z odloki, mimo državnega zbora.

Ohlapna določila

Bobo

Kako se določi, kdaj nastop ta čas, v zakonu ni navedeno, prav tako vladi za vladanje z odloki ni treba razglasiti epidemije. Resda je v besedilu zakona predvideno, da se mora vlada v odlokih nasloniti na mnenje strokovne komisije pri ministrstvu za zdravje, a koliko ta mnenja štejejo pri aktualni vladi, smo lahko razbrali iz presenečenih obrazov članov posvetovalne skupine, ko so iz novic izvedeli, kakšne ukrepe je sprejela vlada. Vlada bi lahko tako mimo zakona o nalezljivih boleznih sprejemala odloke, ki bi določali ukrepe, s katerimi se omejujejo človekove pravice: omejitev gibanja in zbiranja, nošenje mask, prepoved opravljanja storitev in nudenja blaga, uvedba pogoja PCT … Ob tem se z zakonom določa tudi razmeroma visoke kazni za kršenje vladnih odlokov: za fizične osebe do 4000 evrov, za pravne osebe 100.000 evrov, izrekali pa bi jih lahko vsi od mestnih redarjev, inšpektorjev (ne glede na področje, ki ga pokrivajo) do policije.

Zakaj je to sporno?

Določbe zakona o nalezljivih boleznih, ki je urejal omejitve, je ustavno sodišče razveljavilo oziroma vladi naložilo, naj zakon popravi v dveh mesecih. Vlada je sicer pripravila  novelo zakona (ZNB-D), ki pa je, po tem ko so ji državni svetniki odrekli podporo, propadla in Janez Janša in prijatelji so najhujši val epidemije do zdaj pričakali brez zakonske podlage za sprejemanje ukrepov. Namesto da bi storili tisto, kar jim je naložilo ustavno sodišče, so zdaj svoj predlog zapakirali v lep božični paket in ga dali v interventno zakonsko košaro z darili. In če bo kdo opozarjal, da gre za nedopustno dejanje, ga bodo lahko označili za tistega, ki nasprotuje, da bi upokojenci dobili decembrski dodatek, ki ga je finančni minister že napovedal. Nekateri bodo rekli, da gre za zvito potezo, boljša oznaka je: »podlo«.

Zakon pripravila civilna družba

Ob tem je treba poudariti, da lahko vlada mirne vesti določbe iz interventnega zakona umakne in podpre spremembe Zakona o nalezljivih boleznih, ki so jih pripravili v Civilni mreži za zaščito demokracije. Skupina odvetnikov je namreč v sodelovanju s stroko pripravila popravek zakona, ki ga je terjalo ustavno sodišče in vladi daje možnost vladanja z ukrepi in določa obvezno utemeljitev ukrepov z mnenjem strokovnjakov. Zakon so iz pravne mreže za varstvo demokracije že poslali vsem poslanskim skupinam in predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču. Poslanske skupine so bile v prvih odzivih na prejeti zakonski predlog zelo mlačne, kar ne preseneča, saj je nekdo moral opraviti delo, za katerega so plačani. Tako tisti na levi kot tisti na desni.