Minister za okolje Andrej Vizjak se je ta mesec znašel pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Preverila bo, ali obstajajo sumi kršitev pri najemanju zunanjih izvajalcev, ki so za ministrstvo spisali predlog novega gradbenega zakona, s katerim bi legalizirali črno gradnjo poslanca Desusa Branka Simonoviča, enega od ključnih podpornikov vladajoče koalicije v državnem zboru. Toda v zadnjih dneh se je Vizjak podpisal pod novo pogodbo visoke vrednosti, ki bi morala resno zanimati KPK.
Tokrat je minister pravno pomoč od zunaj najel za pripravo novega zakona o varstvu okolja. Posel je dobilo podjetje Sol.Lex.Sus, ki je v lasti Senka Pličaniča, Vizjakovega prijatelja in nekdanjega ministrskega kolega v drugi vladi Janeza Janše. Gre za že četrto pogodbo, ki jo je Pličanič dobil v času Vizjakovega vodenja ministrstva, prinesla pa mu bo kar 180 tisoč evrov.
A v oči ne bode le njena visoka vrednost, temveč tudi predmet. Za ta denar bo namreč Pličanič »popravljal« predlog zakona, ki ga je pred tem pisal sam in si za to že zagotovil plačilo. Še več, Pličaniču je donosne pogodbe in monopol pri pripravi zakonodaje na nekaterih področjih omogočil prav Vizjak – z organizacijskimi spremembami, zaradi katerih ministrstvo danes nima več lastne ekipe, usposobljene za pripravo zakonodaje.
Ukinil pravno službo, najel zunanje pravnike
Te spremembe so se začele dogajati kmalu po lanski zamenjavi oblasti. Ena od prvih Vizjakovih potez je bila razpustitev službe za sistem okolja in prostora, ki je delovala kot pravna služba ministrstva. Imela je več kot deset ljudi, ena njenih ključnih nalog pa je bila priprava zakonodaje. Po naših informacijah so vsa delovna mesta ukinili, zaposlene pa večinoma prezaposlili na generalni sekretariat pod vodstvom Vide Borovinšek, dolgoletne Vizjakove sodelavke.
Verjamete v naključja? Na isti dan, ko je Vizjak razpustil pravno službo ministrstva, je Pličanič ustanovil podjetje Sol.Lex.Sus, ki se ukvarja s svetovanjem na področju varstva okolja.
S tem je Vizjak dosegel dvoje. Političnim prijateljem in lobistom je olajšal pripravo njim primernih zakonov in predpisov. Hkrati je dobil prosto pot za najemanje zunanjih pravnih svetovalcev in jim zagotovil visoke zaslužke. Skoraj istočasno, ko je razpustil prej omenjeno službo, je namreč Vizjak sklenil dve pogodbi. Za pomoč pri pripravi novega gradbenega zakona in drugih predpisov je najel odvetniško družbo Neffat, pri pripravi zakonov in uredb s področja okolja in voda pa se je obrnil na Inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani, za katerega dela tudi Pličanič. V obeh primerih sta bili pogodbi vredni nekaj manj kot 20 tisoč evrov.
Toda šlo je le za uvod v večje posle. Na isti dan, ko je Vizjak s spremembo sistemizacije razpustil pravno službo ministrstva, je namreč Pličanič ustanovil podjetje Sol.Lex.Sus, ki se ukvarja s svetovanjem na področju varstva okolja. Eden njegovih prvih in največjih naročnikov je postalo prav ministrstvo.
Vse pogodbe hišnega svetovalca
Od takrat je ministrstvo s Pličaničevim podjetjem sklenilo več pogodb za pravno svetovanje in aneksov:
– Prvo pogodbo je Sol.Lex.Sus z ministrstvom podpisal novembra lani. Za pripravo zakona o varstvu okolja, pripadajočih podzakonskih aktov in več uredb bi moral prejeti 19.500 evrov. Na koncu so mu decembra lani plačali 12.000 evrov.
– Marca letos je dobil drugo pogodbo, za pripravo »pravne podpore v zvezi s pripravo sprememb zakonodaje na področju okolja za leto 2021«. Njena vrednost se je z aneksi zvišala z 99.750 na 130.095 evrov. Najprej je moral pripraviti zakon o varstvu okolja za medresorsko usklajevanje, nato pa še za njegov sprejem na vladi. Za to so Pličaniču že plačali 45.000 evrov. Nato je prišla na vrsto priprava uredbe, ki ureja način sežiganja komunalnih odpadkov. Uredbo je ministrstvo v začetku tega meseca poslalo v javno obravnavo, Pličanič pa je prejel dodatnih 67.710 evrov.
– Maja letos je ministrstvo s Pličaničevim podjetjem podpisalo tretjo pogodbo, vredno 75.000 evrov. Namenjena je »pravni podpori pri pripravi študije upravičenosti podelitve koncesije sežiganja komunalnih odpadkov«. Tudi njena vrednost se je po naših informacijah že zvišala na 91.500 evrov.
– Pred dobrim tednom sta Vizjak in Pličanič podpisala še četrto pogodbo, v vrednosti 180.000 evrov. Vlada je v začetku tega meseca sprejela zakon o varstvu okolja, ki ga je pisal Pličanič, in ga bo v kratkem poslala v državni zbor. Ko ga bo treba popravljati zaradi neustreznih in neusklajenih določil, tega ne bodo počeli na ministrstvu, saj so to nalogo spet zaupali Pličaniču. In to za nekajkrat višje plačilo, kot ga je prejel za samo pripravo predloga zakona.
Na ministrstvo za okolje in prostor smo se že v četrtek prejšnji teden obrnili z vprašanji o sodelovanju s Pličaničevim podjetjem Sol.Lex.Sus. Zanimali so nas podatki o vseh pogodbah in aneksih ter izplačilih. Pojasnil nismo prejeli. »Odgovore vam bomo posredovali skladno z zakonom o medijih v sedmih delovnih dneh,« so se odzvali na ministrstvu.
»Z Vizjakom se zelo dobro razumeva«
O Pličaniču v Vizjakovem kabinetu govorijo kot o »osebnem prijatelju ministra«. Po naših informacijah pa ministrovi najožji sodelavci zahtevajo, da se Pličaničevi računi plačajo takoj, ko pridejo na ministrstvo. Da je Pličanič zelo dobro obveščen o dogajanju na ministrstvu, dokazuje tudi njegov odziv, ko smo ga spraševali, kaj konkretno določa 180.000 evrov vredna pogodba z ministrstvom. Dejal nam je, da nam »bodo odgovorili na na ministrstvu, kamor ste poslali vprašanja«.
V daljšem pogovoru nam je Pličanič pojasnil, da njegova ekipa že leto in pol sodeluje z ministrstvom. Ključna je priprava zakona o varstvu okolja. Za vsako fazo zakona pa so podpisali novo pogodbo. »Na samem začetku ni bilo jasno, koliko bo dela. Zato bi bilo z vidika proračunskega denarja nesmotrno, da bi se vnaprej vse zmenili,« je dejal.
Potrdil je: z Vizjakom se »zelo dobro razumeva in spoštujeva«. Ko je bil Vizjak zaposlen v državni družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), sta sodelovala pri 200 milijonov evrov vrednem projektu gradnje hidroelektrarne Mokrice in spletla tesne vezi. Kljub temu Pličanič zagotavlja, da to ni imelo nobenega vpliva na to, da je njegovo podjetje dobilo že za več kot 400 tisoč evrov pogodb z ministrstvom.
»Imam motiv narediti nekaj za Slovenijo«
Pri tem je bil Pličanič kritičen do zaposlenih na ministrstvu, namesto katerih zdaj piše predloge zakonov. »Po mojih izkušnjah državni uradniki niso kos tem problemom. Osebno sem bil priča njihovi nepodkovanosti,« je dejal. »Kompleksnost predpisov se je povečala. Na ministrstvu potrebujejo zunanje znanje,« je dodal Pličanič, ki občasno dela tudi za največje domače onesnaževalce. V preteklosti je tako pisal mnenja za družbi Termit in Lafarge Cement.
Poudaril je, da nov zakon o varstvu okolja pripravljajo zaradi številnih opominov Evropske komisije, ki bi lahko pripeljali do tožb in velikih stroškov za Slovenijo. »Zato smo morali pohiteti. Potreben je bil hiter in strokoven odziv. Uradniki na ministrstvu so rekli, da bi za spremembe zakona oziroma pripravo vseh rešitev potrebovali od štiri do pet let. To so okoliščine, v katerih je prišlo do podpisa pogodb,« je povedal in izpostavil, da teh 400 tisoč evrov, kolikor mu bo plačalo ministrstvo, ni nič v primerjavi s tožbami, ki bi lahko doletele Slovenijo in bi lahko dosegle milijonske zneske.
»Tega denarja ne bom dobil samo jaz, ampak moja ekipa, ki dela cele dneve in vikende. Gre za krvavo zaslužen denar, saj v tem času ne moremo delati drugih projektov za gospodarstvo. Pri tem imam še dodatni motiv: narediti nekaj za Slovenijo,« je dejal Pličanič.
