Novice Svet24

 Gre za kršitev evropskega in slovenskega ustavnega reda, ocenjuje podpredsednica SD Dominika Švarc Pipan. »Evropska delegirana tožilca je mogoče razrešiti samo s soglasjem evropskega glavnega tožilca. Očitno se Slovenija želi pridružiti državam, kot sta Poljska in Madžarska, ki se krčevito upirata neodvisnemu nadzoru,« je dejala.

Grega Wernig/M24

Potem ko je kolegij evropskega javnega tožilstva na položaj tožilcev za pet let imenoval Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja, s čimer ovir za njuno delo ne bi smelo biti več, se ju je vlada Janeza Janše odločila odpoklicati s položaja, poroča portal Necenzurirano.si.

To želi doseči s spremembami zakona o državnem tožilstvu, ki jih je pripravilo ministrstvo za pravosodje, državni zbor pa bi jih zaradi »interesov varnosti države« in »težko popravljivih posledic za njeno delovanje« obravnaval po nujnem postopku. Predlog, ki so ga pridobili na Necenzurirano.si, tako predvideva prenehanje dela obeh evropskih tožilcev iz Slovenije najpozneje po treh mesecih od uveljavitve sprememb zakona. 

Novela ima ambicijo biti retroaktivna

»Ta novela ima ambicijo retroaktivno posegati v že zaključen postopek,« je za Novice Svet24 ocenil Boštjan Valenčič, predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije. »Prepoved retroaktivnosti določa, da se to lahko stori z zakonom, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v javne pravice. Tem pogojem, ki jih določa 155. člen ustave, ta novela ne zadostuje,« je jasno povedal.

Ključna sprememba v noveli je, da lahko ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Marjan Dikaučič, predlaga tudi druge kandidate, ki se niso prijavili na javni poziv. Zakaj? To spremembo so predlagali »zaradi zagotovitve hitrejšega in učinkovitejšega nacionalnega dela izbirnega postopka kandidatov na funkcije v okviru Evropskega javnega tožilstva«. S tem bi lahko ministrstvo, če kandidatur ne bi vložilo dovolj kandidatov, predlagalo tudi druge kandidate, ki se niso prijavili, a ustrezajo pogojem in za to dajo pisno soglasje.

Prav tako bi vlada dobila pristojnost, da bi lahko opravila končni izbor kandidatov v nacionalnem delu izbirnega postopka za imenovanje na funkcije v okviru Evropskega javnega tožilstva. »Izrecno se določa, da končni izbor kandidatov, ki se predlagajo evropski glavni tožilki, opravi Vlada RS,« piše v predlogu, s katerim želi vlada očitno preprečiti, da bi se na ta položaj prijavljali kandidati, ki ji niso po volji.

Vlada odločitev sprejela s figo v žepu

Ključni del sprememb se skriva v prehodnih določbah. Te namreč predvidevajo, da »storitve evropskega delegiranega tožilca (torej Frank Elerjeve in Oštirja, op. a.) ne bodo več potrebne za opravljanje dolžnosti evropskega javnega tožilstva, ko vlada predloži listo kandidatov (...), vendar najpozneje po treh mesecih od uveljavitve tega zakona«.

Tako Frank Elerjeva kot Oštir sta bila kandidata od samega začetka procesa, ki traja že več kot leto dni. Predlog je sicer glede na sklep vlade začasen, dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov, saj da se ta ni opravil v skladu z zakonom o državnem tožilstvu.

Vlada se je minuli četrtek odločila, da ju predlaga za evropska delegirana tožilca, a le kot vršilca dolžnosti. Evropsko javno tožilstvo ju je kljub temu imenovalo za poln petletni mandat, kot vse preostale evropske delegirane tožilce, so izpostavili v sporočilu na Twitterju. Kandidate za položaje evropskih delegiranih tožilcev imenuje sodelujoča država. Ko evropsko javno tožilstvo prejme predlog, kandidate interno oceni, nato pa kolegij tožilstva odloči, ali jih imenuje ali ne. »V tem postopku ni bilo nič nezakonitega,« poudarja Valenčič.

Minister Marjan Dikaučič je sicer dejal, da si je slovenska stran več čas prizadevala, da se z evropskima delegiranima tožilcema čim hitreje in v polni meri vključi v delo evropskega javnega tožilstva. Kot je še dejal, se je z odločitvijo v sredo to tudi uredilo. Premier Janez Janša pa je glede imenovanja dejal, da »se ne dogaja nič, kar ni bilo dogovorjeno«. »Če je še kakšna nejasnost, bo v naslednjih mesecih odpravljena,« je povedal na novinarski konferenci s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim.

STA

Ali Janša vrši politični pritisk na neljube mu tožilce?

Kot je znano, je imenovanju Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja, ki ju je predlagal državnotožilski svet, zaradi njunega preteklega dela ves čas nasprotoval predsednik vlade Janez Janša. Prva je bila članica skupine tožilcev, ki je sodelovala v finančni preiskavi proti Janši, Oštir pa naj bi se mu zameril, ker je zavrgel ovadbo v preiskavi proti Pop TV.

Se tožilstvo počuti kot predmet političnega pritiska? »S takšnimi pravnimi telovadbami precej. Vzbuja skrb, da se ne spoštuje zakonodaja, predvsem pa se ne spoštuje ustava. Sam to novelo razumem kot prvi poskus kadrovanja v državnem tožilstvu, torej odvzemanje tožilskemu svetu, sprva delegiranih, kasneje pa tudi morda državnih tožilcev,« je ocenil Valenčič.