Novice Svet24

Hitri testi so tudi v četrtem valu največji posel, povezan z epidemijo. Njegovi zmagovalci so izbranci z najboljšimi informacijami in zvezami. Tem namreč strogo preverjanje pogoja prebolelosti, cepljenja in testiranja (PCT) ob hkratnem obveznem samotestiranju zaposlenih, študentov, dijakov in učencev že zagotavlja visoke dobičke.

Medtem ko se cene hitrih testov zaradi velike konkurence znižujejo in približujejo enemu evru na test (brez DDV), je povsem drugače pri izvajanju množičnega testiranja. Tam še vedno velja pravilo: kdor prvi pride, prvi melje. 

Tako podjetja, ki se ukvarjajo s preprodajo kitajskih hitrih testov, zadnje tedne z lekarnami in drugimi ustanovami v zdravstvu podpisujejo več sto tisoč evrov vredne pogodbe za dobavo hitrih testov. Pri velikih verigah lekarn so v igri tudi več milijonov evrov vredni posli. Še bistveno višji zneski se gibljejo pri izvajalcih, ki si jim je uspelo izboriti najboljša mesta za množično testiranje prebivalstva. Vse njihove stroške od nedavnega spet krije državni proračun. Ob 52 odstotkih cepljene populacije in nekaj več kot 100 tisoč prebolevnikih, ki jim status še velja, je odraslih oseb, ki se morajo s hitrim testom testirati na vsakih 48 ur, vsaj pol milijona. Na mesec je torej testiranju namenjenih več deset milijonov evrov.

Zato so na Necenzurirano.si preverili, kdo so glavni dobavitelji hitrih testov, po kakšnih cenah jih prodajajo javnim zavodom, komu je uspelo brez javnega razpisa priti do največjih poslov in kdo so zasebniki, ki s hitrim testiranjem služijo milijone evrov. Njihova analiza kaže, da jim je pot do donosnih poslov tlakovala tudi Janševa vlada z odločitvami, ki jih je sprejemala čez noč.

Vlada lekarne prisilila v urgentne (in dražje) nakupe

Vlada se je namreč konec avgusta, tik pred začetkom šolskega leta, odločila, da se ne bodo samotestirali samo učitelji, ampak tudi učenci in dijaki. To je nekatere lekarne prisililo, da so se lotile urgentne nabave hitrih testov. Cena je bila očitno drugotnega pomena.

Tako so v Dolenjskih lekarnah 9. septembra, manj kot štirinajst dni po odločitvi vlade, obvestili javnost, da bodo kupili 500 tisoč hitrih testov. Toda dobavitelja niso izbrali z javnim razpisom, ampak so se o tem dogovorili z vnaprej izbranim podjetjem. »Državni organ je naročniku naložil zakonsko obveznost dobavljanja blaga učencem in dijakom tri dni pred začetkom, zato naročnik ni imel časa izvesti javnega naročila, in se je poslužil predmetnega postopka,« so pojasnili.

Posel so oddali mariborskemu podjetju Mikro+Polo, enemu največjih dobaviteljev medicinske opreme in pripomočkov. Za 100 tisoč škatel s petimi hitrimi testi so lekarnam zaračunali 720 tisoč evrov (brez DDV) oziroma 1,44 evra na test. To je precej več od trenutne cene na trgu. Na enak način so Mariborčani prišli tudi do 266 tisoč evrov vrednega posla s Celjskimi lekarnami. Koliko testov jim bodo dobavili, ni znano.

Bobo

Ko je konkurenca, so cene bistveno nižje

V drugih lekarnah, kjer so imeli hitre teste očitno na zalogi, so se kupovanja lotili z javnim razpisom. Ob večji konkurenci so cene bistveno nižje. Tako so Gorenjske lekarne na začetku tega meseca kupile 500 tisoč hitrih testov. Dobavitelja sta podjetji Sla Medica in 3-LAB Plus, ki jim bosta zaračunali 1,08 evra na test oziroma 5,20 evra na škatlo s petimi testi. Skupno bodo torej v Gorenjskih lekarnah zanje plačali nekaj več kot pol milijona evrov.

Trenutno največji razpis za dobavo hitrih testov še poteka. Mariborske lekarne bodo kupile 960 tisoč hitrih testov, pri čemer so od praktično vseh večjih dobaviteljev v Sloveniji prejele kar devet ponudb. Njihova vrednost se giblje od 1,17 milijona evrov (Sanolabor) do več kot pet milijonov evrov (Farmadent). Za zdaj ni znano, od koga bo hitre teste kupila Lekarna Ljubljana, največja veriga lekarn v državi. Na javnem portalu eNaročanje namreč ni nobenega podatka o naročilu ali javnem razpisu.

Pregled razpisov za dobavo hitrih testov, ki so bili objavljeni v zadnjih mesecih, kaže, da se nanje večinoma prijavlja deset istih podjetij. To so Sanolabor, Kemofarmacija, Salus, Mikro+Polo, Farmadent, Majbert, Sla Medica, Alpine Trade, 3-LAB Plus in Axon Lab. Na drugih razpisih najdemo še ducat drugih, manj znanih dobaviteljev. Prednost imajo podjetja, ki imajo zalogo, saj ponekod poleg cene igra pomembno vlogo tudi dobavljivost.

ZZZS

Marko Bitenc nič več na prestolu

Danes lahko zabojnike za hitro testiranje najdemo pred skoraj vsemi nakupovalnimi središči in drugimi bolj obiskanimi mesti. Toda z večino od njih upravlja peščica podjetij. To so:

- Zdravstveni zavod Zdravje, ki je last kirurga dr. Marka Bitenca, nekdanjega člana vladne svetovalne skupine za covid-19;

- ambulanta GroMed iz Kranja, ki jo vodi dr. Matej Svetec, zdravnik specialist za zdravljenje bolezni in poškodb glave, grla, vratu, nosu in ušes;

- Ambulanta Košir iz Škofje Loke, ki je last Branka Koširja;   

- klinika Estetika Fabjan, ki se ukvarja s plastično kirurgijo in je last družine Fabjan.

Do nedavnega je bil pri množičnem testiranju glavni Bitenc, ki hitre teste opravlja v prestolnici, in sicer na Kongresnem trgu, v parku Tivoli in centru MCL na Vilharjevi cesti. Toda s prestola ga je izpodrinila ambulanta GroMed iz Kranja. Ta je imela še lani le nekaj manj kot četrt milijona evrov prihodkov in zaposlovala dve osebi. Leta 2015, ko jo je vodil prejšnji lastnik Igor Grošelj, pa je bila celo v postopku izbrisa. Letos so njeni prihodki eksplodirali.

Vsak dan od ponedeljka do sobote namreč izvajajo hitre teste pred nakupovalnimi središči v Ljubljani (Aleja, Vič, CityPark), Mariboru (Europark, Qlandia), Celju (Citycenter), Kopru, Novi Gorici, Kranju, Kamniku, Ptuju, Novem mestu, Portorožu in Grosupljem. Pri tem sodelujejo s podjetjem Salutem int. iz Izole.

Po podatkih, ki so jih pridobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je GroMed julija opravil za 1,6 milijona evrov hitrih testov, avgusta pa za rekordna slaba dva milijona evrov. Do zdaj je iz zdravstvene blagajne prejel že za kar 6,3 milijona evrov izplačil. To je celo več, kot je od ZZZS prejel Bitenc. Ti zneski so se v zadnjih dveh mesecih, odkar je vlada uvedla pogoj PCT in ukazala strogo preverjanje, za nekajkrat povečali.