konferenci pojasnil strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin, je bistvena razlika med trenutnim valom in dvema predhodnima ta, da je takrat »vladalo« zaprtje države, torej tako imenovani »lockdown«. Kar pomeni, da so drugi oddelki bili relativno prazni – na voljo je bilo tako več postelj kot tudi kadra. Zdaj so tudi ti oddelki »nabito polni«, število pacientov pa ostaja enako kot takrat; pacientov, ki potrebujejo intenzivno nego, je še več.
V mariborskem univerzitetnem kliničnem centru so pred epidemijo covida-19 imeli 27 postelj, namenjenih intenzivni negi. Teh imajo zdaj 24 – intenzivno nego zaradi covida-19 potrebuje 53 bolnikov, kar je, kot je dejal Vogrin, »ogromen napor«. Dodal je, da se bližajo »maksimalnemu limitu«, število intenzivnih postelj pa je »točka, na kateri se lahko vse prelomi«.
Težava: kader
Situacijo dodatno otežuje dejstvo, da epidemija traja že leto in pol, zaradi česar je zdravstveni kader dodobra izmučen. V UKC Maribor je tako na bolniški kar 450 zaposlenih; od 123 medicinskih sester na covidnih oddelkih jih je na bolniški 40.
Posledice so vidne tudi drugod. Zmanjšali so elektivne posege, operirajo le nujne in onkološke primere. Necovidni bolniki so, tako Vogrin, »zelo prikrajšani«; poudaril je, da urgentni center in obravnava onkoloških pacientov »ne smeta pasti«.
Ocenjuje, da bo potrebnih več kot 300 intenzivnih postelj, o čemer se bo treba dogovoriti na državni ravni. Rezervo vidi v operacijskih dvoranah, ki so primerno opremljene, a težavo predstavlja kader. Medtem ko so nekoč na eno intezivno posteljo »prišle« štiri medicinske sestre, zdaj »prideta« dve, pa še to ne nujno izobražene za delo v intenzivni negi.
