Tudi stranko Desus so zmotili očitki o domnevnih nepravilnostih v preteklem ravnanju ministra. Kot je ugotavljal Ivan Hršak "temna preteklost novega ministra vedno znova prihaja na dan", največji pomislek imajo zato zaradi domnevnih davčnih utaj in domnevnega ponarejanja pravosodnih listih. "Da je pravosodni minister v sodni preiskavi, je precedens, ki ga v Desusu preprosto ne moremo razumeti," je poudaril Hršak in dodal, da so zaskrbljujoči tudi zapisi glede njegovega dela kot stečajnega upravitelja in o njegovi povezavi s slamnatimi podjetji. Od ministra zato danes pričakujejo konkretne odgovore. Kot so že pojasnili, se močno nagibajo k podpori interpelaciji, a bodo prisluhnili tudi zagovoru ministra in se po končani razpravi odločili, kako bodo glasovali. Če bi poslanska skupina Desusa interpelacijo enotno podprla, bi ob prisotnosti vseh poslancev predlagateljic interpelacije Dikaučič ministrski stolček danes lahko izgubil.
Poslanka LMŠ Tina Heferle je v imenu predlagateljev dejala, da je v zelo kratkem mandatu iz omare ministra padlo toliko okostnjakov, da v zreli parlamentarni demokraciji interpelacije niti ne bi bilo treba vlagati, pač pa bi minister odstopil sam. Upa si trditi, da Dikaučič ne bi postal minister za pravosodje, če bi bil že v času svoje predstavitve odkrit s poslanci. Poleg tega pa je pri opravljanju svoje funkcije opustil dolžno skrbnost in dolžno ravnanje, funkcijo pa opravlja nevestno.
Po mnenju predlagateljev "vsekakor ni moralno", da je Dikaučič, takrat še v vlogi kandidata za ministra, zamolčal dejstvo, da ga bremeni sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin ter neizpolnjena finančna obveznost plačila komunalnega prispevka. Po besedah Heferletove bi to zagotovo vplivalo na odločanje o njegovi primernosti, prikrivanje tako pomembnih osebnostnih okoliščin pa je obsojanja vredno.
Ob tem Dikaučiču predlagatelji očitajo politično odgovornost tudi za njegova nedopustna in protipravna ravnanja ter opustitev dolžnostnih ravnanj v zvezi z opravljanjem njegove ministrske funkcije, je pojasnila poslanka.
Izpostavila je "sago s kandidacijskim postopkom za dva delegirana evropska tožilca". Da je Slovenija med državami, ki so k projektu evropskega tožilstva pristopile, edina, ki še vedno nima imenovanih dveh delegiranih evropskih tožilcev, je po mnenju predlagateljev soodgovoren minister Dikaučič. Po besedah Tine Heferle se je nacionalni kandidacijski postopek zavlekel vse do danes zaradi "vladnega samovoljnega nestrinjanja" z izbiro. Ministru je očitala, da je zakonit poziv za zasedbo dveh mest za evropska delegirana tožilca iz leta 2020 želel zaobiti z objavo novega, nezakonitega poziva. S tem ko je poskušal povoziti predhodni poziv - kot je izpostavila Heferletova, je bil ta zakonit in transparenten in že v sklepni fazi - je po njenih besedah deloval proti slovenskemu pravnemu redu. Predlagatelji menijo, da je s svojo aktivnostjo kršil temeljno načelo vladavine prava in "dopustil vladno uzurpacijo tolmačenja zakonov oz. pravnega reda". Poslanka je ob tem ugotavljala, da sta vlada in z njo minister "klonila šele pod pritiskom te interpelacije, a žal tudi tokrat ni šlo brez samovoljne arbitrarnosti", pri čemer je pojasnila, da govori o t. i. začasni seznanitvi oz. začasnem imenovanju.
Izpostavila je tudi, da se minister ni udeležil niti ene seje parlamentarnega odbora za pravosodje, na katerem so sprejemali pomembne odločitve. Prav tako pa je po njenih navedbah z opustitvijo dolžnega ravnanja povzročil zaprtje redne notarske pisarne v Žalcu, čeprav je na tem območju notarska pisarna obratovala že skoraj polna tri desetletja.
Heferletova je ugotavljala, da bi morale biti za pravosodnega ministra samoumevne visoka stopnja spoštovanja pravne države, poznavanje in spoštovanje hierarhije pravnih aktov ter zakonitost ravnanja. Dikaučiča pa po njenih besedah ne krasi nobena teh vrednot. "Krasi ga hvale nevredno izigravanje sodnega sistema in izmikanje sodnim organom z neprevzemanjem sodnih pošiljk, krasi ga izmikanje plačilu komunalnega prispevka in, na žalost naše pravne države, ga krasi tudi sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin," je dejala.
Kršitve so po njenih besedah takšne narave, da jih ni mogoče opravičiti s preprostim opravičilom ali naknadnim plačilom komunalnega prispevka. Vse te pretekle kršitve ostajajo, tako kot ostaja sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listih, je poudarila.
Ve, da ga podpira vlada
Predlagatelji interpelacije po njegovih besedah želijo ustvariti vtis, da je njegovo ministrovanje nedopustno, vendar pa za očitke nimajo nobenih argumentov in dokazov ter "navajajo netočnosti". "Zavedam se, da bom deležen obtožb in natolcevanj, vendar vem, da delam prav in da me pri tem podpira vlada," je poudaril Dikaučič.
"Očita se mi, da delujem proti vladavini prava, po drugi strani pa se mi očita prav sledenje črki zakona, zato se sprašujem, kaj mi predlagatelji interpelacije dejansko sploh očitajo," je dejal in opozoril: "Jasno je, da se me interpelira zgolj zato, ker sem minister te vlade. Kar je v nasprotju z bistvom instituta interpelacije."
Dikaučič je zavrnil vse očitke predlagateljev interpelacije, med drugim odgovornosti za objavo nezakonitega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ter odgovornosti za odlašanje vlade pri imenovanju državnih tožilcev.
Kot je dejal, je "zaplet" glede imenovanja delegiranih evropskih tožilcev kljub drugačnim namigovanjem pravne narave, ki ga bo v končni fazi verjetno razrešilo sodstvo, "kar pa bom seveda upošteval, kot sem vedno do sedaj". Na podlagi nedavnega sklepa vlade o začasnem imenovanju dveh delegiranih tožilcev pa si, kot je dejal, želi, da bo Slovenija tudi do takrat lahko v polni meri sodelovala v Evropskem javnem tožilstvu. Zavrnil je tudi očitke o odgovornosti pri odlašanju vlade z imenovanjem državnih tožilcev ter poudaril, da je izvedba razpisa edina pristojnost, ki jo kot minister ima.
V zadnji točki interpelacije pa je "problematizirana tudi moja prosta izbira zaposlitve" oziroma možnost za potegovanje za le-to, ter uporaba pravnih sredstev, kar vse vsakemu od nas pod enakimi pogoji zagotavlja ustava. Kot je dejal, se v zadnji točki interpelacije - gre za očitke o okrnitvi delovanja notariata v Spodnji Savinjski dolini - problematizirana njegova prosta izbira zaposlitve. Še preden je postal kandidat za ministra, je želel uresničiti z ustavo zagotovljeno pravico do dela in postati notar, je pojasnil in poudaril, da možnost, da se za zaposlitev poteguje, vsakemu pod enakimi pogoji zagotavlja ustava.
"Če potegnemo črto, me predlagatelji skozi celotno interpelacijo pavšalno obtožujete delovanja proti vladavini prava, hkrati pa mi očitate, da sledim črki zakona - v konkretnem primeru in s tem, da bi po vaše moral posegati v zakonsko določene pristojnosti drugih resorjev," je sklenil Dikaučič in interpelacijo v celoti zavrnil.
