Opozicijskim silam, združenim v KUL, ob podpori nepovezanih poslancev pričakovano še drugič ni uspelo zrušiti ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec. Za interpelacijo je sicer glasovalo 42 poslancev, proti pa 39. Interpelacijo so podprli poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP, medtem ko se je ministrica na drugi strani veselila podpore njene SMC, koalicijskih SDS in NSi ter enega poslanca manjšin in Roberta Polnarja iz skupine DeSUS. Poslanci SNS so bili na glasovanju odsotni, ura je bila bržkone že prepozna.
V poslanski skupini DeSUS so bili v razpravi sicer kritični do nekaterih ravnanj Kustečeve. Napovedovali so, da bodo odločitev o morebitni podpori interpelaciji sprejeli po koncu razprave, a so bili nato z izjemo Polnarja na glasovanju torej odsotni.
Kustečeva pa je po uspešno prestani interpelaciji zatrdila, da čuti podporo ravnateljev. Zaradi epidemioloških razmer je namreč z njimi v intenzivnejših in bolj rednih stikih kot običajno, je pojasnila.
Kustečeva je v izjavi za medije po drugem "uspehu" poudarila, da resor izobraževanja ni bil moderniziran tako rekoč že 30 let, zato je"več kot potreben razmislek in temeljita sprememba na samem resorju". Po njenih besedah je potreben sprememb, ki bodo usmerjene"v podobe novih vizij, znanja in s tem povezanih vzgojno-izobraževalnih procesov".
Kot je poudarila, je ekipa, ki deluje na ministrstvu, močna, predana in zavezana svojemu poslanstvu, zato verjame, da bodo z dialogom in sodelovanjem z vsemi tistimi, ki želijo iskreno pomagati razvoju vzgoje, izobraževanja, znanosti in športa naše države, uspeli uresničiti zadane cilje. Kustečeva je ob tem dejala, da je v razpravi, ki je ob interpelaciji potekala v DZ, poskušala najti tudi predloge za nadaljnje delo, a da so se vsebine ponavljale, tako kot že v sami interpelaciji. "Vsi skupaj moramo bolj zavihati rokave, znanje je tisto, kar prav naša družba, družba majhne države potrebuje in s katerim je lahko v svetovnem merilu konkurenčna in tudi najboljša," je ocenila. A za to se je treba po njenem mnenju potruditi ter vzpostaviti vse pogoje za to, da bo to mogoče.
Ministrica je v izjavi tudi zavrnila očitke o sumu koruptivnega ravnanja zaradi razpisa za podelitev koncesij visokošolskim študijskim programom. Poudarila je, da morajo biti v pravni državi vsi razpisi in postopki na ministrstvu oprti na pravne norme, transparentnost in sistem preverjanja. "V primeru, da kdorkoli dvomi v transparentnost samega procesa, same vsebine, ima seveda na voljo vsa sredstva, da to tudi odpre in da se te zadeve tudi preverijo," je dejala. Hkrati je zagotovila, da bi, če bi bilo karkoli narobe s samim razpisom, na to opozorile že za zakonodajo pristojne vladne službe.
Niso dobili odgovorov
Marko Koprivc (SD) je ministrici povedal, da v odzivu na interpelacijo od nje niso dobili niti enega samega odgovora. "Govorili ste o splošnih stvareh, sicer pomembnih glede zdravstvene situacije, a bi pričakoval, da bi to govoril minister za zdravje ali pa mogoče direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V drugem delu ste pobrali po direktoratih področja, kaj se je naredilo v zadnjem letu na ministrstvu," je dejal. Očital ji je, da je šolo od samega začetka epidemije covida-19 puščala ob strani in da smo imeli eno izmed najdaljših zaprtij šol v Evropi. Šole bi se morale zapirati zadnje in odpirati prve, je poudaril.
Med drugim je opozoril na sum koruptivnega ravnanja zaradi razpisa za podelitev koncesij visokošolskim študijskim programom. Prepričan je, da si s tem razpisom ministrica kupuje podporo pri največji vladni stranki in tako rešuje svojo karierno prihodnost.
Izgubila stik z realnostjo, kot vlada
Matej T. Vatovec (Levica) je izpostavil, da ministrstvo za izobraževanje dejansko vodi nekdo drug, ne ministrica Kustečeva, ki da je izgubila stik z realnostjo tako kot vlada. Če bi prisluhnili šolskemu sindikatu Sviz, ki že leto in pol teži, da se ustanovi skupina za koodinacijo ukrepov, bi bile stvari po njegovem mnenju boljše. Tudi, če bi poslušali ravnatelje ob določenih zadevah in skušali priti na skupni imenovalec, bi tudi bile situacije boljše in ne bi bili primorani že drugič v interpelacijo, je ocenil. Problem je v ministričini nesposobnosti in ne napačna stran v politiki, je dejal.
Kustečeva ugotavlja, da je bilo kar veliko vsebin in vprašanj, ki ne sodijo v interpelacijo. Pojasnila je, kako se je komuniciralo pred šolskim letom in med drugim spomnila, da so poleti pripravljali novo osveženo publikacijo o izvajanju pouka, pri čemer so sodelovali tudi ravnatelji osnovnih in srednjih šol.
"Na ministrstvu je tudi v času posebnih razmer ostala naša osnovna skrb zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja na daljavo in omogočanje nemotenega izobraževalnega procesa za vse otroke, tudi tiste iz najbolj ranljivega socialnega okolja," je dejala- Po njenem mnenju so vse njene aktivnosti transparentne, tudi kadar je v tujini.
